Spomnimo, 23. avgusta 2016 je takrat 18-letna Natascha Kampusch ubežala svojemu ugrabitelju Wolfgangu Priklopilu, ki jo je več kot osem let držal v ujetništvu v kletni ječi. Ko ji je končno uspelo pobegniti, si je Priklopil vzel življenje. Skočil je pod vlak.
Natascha za vse bolečine, ki jih je doživela, ne krivi Priklopilove mame, kot je pojasnila v zadnjem intervjuju za Bunte.de si »nihče ne more izbrati svojih otrok. Lahko jih vzgajaš, vendar ne moreš vplivati na druge okoliščine.« Prst je uperila tudi v delo policije. »Ne morem spremeniti tega, da policija iskalne akcije ni opravila dovolj temeljito ali da so se med njo zgodile številne napake.«
Dejala je še, da je včasih težko poslušati druge ljudi, ko razlagajo, da jim je v življenju vse šlo kot po maslu, čeprav se zaveda, da je kriminal del našega sveta. »Vendar zdaj vem tudi to, da pogosto prikrivajo in da so tudi oni doživeli stvari, ki bi jih jaz težko prenesla,« pravi in dodaja, da želi svoje celo življenje posvetiti »pomoči drugim.«
O temačni hiši
Natascha je še vedno lastnica hiše, v kateri je bila več kot osem let ujetnica, vendar je njena jetniška celica zdaj že zazidana. Pravi, da so bili občutki ob prvem povratku v hišo po tem, ko je pobegnila, hujši kot v obdobju ujetništva. »Pogled od zunaj je povsem grozljiv, te betonske stene, ta mali, ozek prostor in misel, da bi se v njem zadušila … tega se v ujetništvu nisem zavedala, ker je takrat to moralo postati del mojega življenja,« opiše.
Dneve ji krajša misel na družino. »Povsem sem srečna sama, vendar bi bilo prijetno enkrat poskusiti ta družinski življenjski slog,« pravi in dodaja, da se ji zdi, da bi bila »dobra mati in partnerka.« Pojasni še, da njena temačna preteklost ne bi smela metati sence na družino. Sama s tem ne bi želela strašiti svojih otrok.