Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Gnezdišča prib
Čas branja 1 min.

Kmetom za vsako obvarovano gnezdo 200 evrov nagrade


R.M.
22. 4. 2025, 13.30
Posodobljeno
13:58
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Člani Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) so med velikonočnimi prazniki iskali jajčka, pa ne tistih, ki jih skrije zajček ...

dopps pribe.jpg
Živa Bombek/DOPPS
Obvarovano gnezdo.

Priba (Vanellus vanellus) je talna gnezdilka, ki danes večinoma gnezdi na golih njivah in površinah v prahi. Takšna mesta prepozna kot primerna za gnezdenje, a se pri tem ujame v tako imenovano ekološko past, saj ne predvidi, da bodo gnezda kasneje uničena zaradi kmetijskih opravil.

Da bi gnezda zaščitili, DOPPS tudi letos v sodelovanju z Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP), Javno službo kmetijskega svetovanja (JSKS) v okviru Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) in lokalnimi kmeti iščejo gnezda prib na območju Ljubljanskega barja ter Dravsko-Ptujsko-Središčnega polja.

Kmetom 200 evrov za vsako obvarovano gnezdo

Najdena gnezda ornitologi označijo s količki, da jih kmetje med obdelavo njiv lahko opazijo in obvozijo. S tem se znatno poveča možnost, da bodo pribe uspešno vzgojile mladiče. Vsak kmet, ki se vključi v ukrep in prispeva k varstvu pribe, prejme 200 evrov za vsako obvarovano gnezdo.

Vsak kmet mora preko aplikacije (fotoSOPOTNIKA) Agenciji za RS kmetijske trge in razvoj podeželja poslati dve geolocirani fotografiji gnezda, s katerih je razvidno njegovo varovanje. Prvo fotografijo pošlje ob najdbi, drugo pa, ko se mladiči že izvalijo, pojasnjujejo v DOPPS.

Populacije pribe je v preteklosti močno prizadelo intenziviranje kmetijstva, izsuševanje močvirij in nabiranje jajc. Danes jo še vedno ogroža intenziviranje kmetijstva, ki stremi k večjim hektarskim donosom, a hkrati vodi v osiromašenje ekosistema in manjšanje biodiverzitete, po drugi strani pa se mora priba soočati z izgubo življenjskega prostora tudi zaradi opuščanja kmetijstva, ki vodi v zaraščanje travišč.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.