Na seznamu objektov, ki so zaradi posledic poplav in plazov po ujmi avgusta 2023 strokovno ocenjeni kot neprimerni za bivanje oz. se nahajajo na ogroženih območjih, je trenutno 289 objektov, od tega jih je 18 na Koroškem, preostali so večinoma v Savinjski dolini.
Za dodatnih 40 objektov so bila narejena strokovna mnenja, končane so razgrnitve, pripravljajo se odgovori na pripombe, potem pa gredo tudi ti objekti kot vedno v sklep na vlado, je ob današnjem prvem rušenju po ujmi 2023 povedal vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic.
Nato ostaja še nekaj objektov, za katere stroka še opravlja ocene, cilj pa je, tako Šefic, da v roku dobrega meseca dni razrešijo tudi vprašanja glede teh objektov. Končni seznam bo tako verjetno zajemal okoli 350 objektov.
Postopke v zvezi z odkupi in rušenji ogroženih in poškodovanih objektov od lanske jeseni izvaja družba za svetovanje in upravljanje DSU. Ta je do danes podpisala 181 pogodb za odkupe objektov, za 19 objektov pa so v teku postopki podpisovanja. Skupno je bilo do danes 138 pogodb dejansko tudi že predlaganih ministrstvu za naravne vire in prostor v izplačilo v skupni vrednosti približno 41 milijonov evrov, je povedal glavni direktor DSU Mitja Križaj.
"Z današnjim dnem prihajamo v zadnjo fazo naših aktivnosti, ki obsegajo rušitve prevzetih objektov. Za ta namen je DSU v zadnjem obdobju izvedel dokaj zahtevno javno naročniško vzpostavitev dinamičnega nabavnega sistema, kjer imamo 17 predvsem regionalnih izvajalcev identificiranih kot potencialne izvajalce za rušitve objektov, ki še sledijo," je dodal Križaj.
Zanimivosti
Prihodnost farmacevtske embalaže: Inovativni pristopi DS Smith Slovenija na sejmu Pharmapack 2025
Rušenja bodo v prihodnjem obdobju sledila skladno s postopki prevzemanja objektov. Zaenkrat je DSU prevzel 17 objektov za rušenje, sledili bodo nadaljnji prevzemi.
Stanovalci objektov imajo sicer še eno leto od podpisa pogodb pravico bivati na lastno odgovornost v teh objektih, nato jih prevzame država, po končanem rušenju in ureditvi območja pa zemljišče ob vodotokih prevzame direkcija za vode. Križaj je glede dosedanjih postopkov povedal še, da so zaznali veliko kooperativnosti pri upravičencih in da zaenkrat zadeve zelo dobro rešujejo tudi na terenu.
Dobre izkušnje s pristojnimi ima tudi Cveta Berložnik, zdaj že nekdanja lastnica prve hiše s seznama, ki jo rušijo v teh dneh, potem ko je del hiše že ob ujmi odnesla narasla reka Meža. "Čeprav sem vedela, da do tega mora priti, da se ena zgodba zaključi, mi kljub temu ni lahko pri srcu. Ni mi vseeno," je v izjavi medijem dejala Berložnik, ki je v hiši živela 26 let.
Takoj po ujmi je tri mesece živela pri prijateljih, oktobra 2023 pa se je preselila v stanovanje na Ravnah na Koroškem in bo tam tudi ostala. Za hišo, ki jo bodo v teh dneh dokončno porušili, je od države prejela odškodnino.
Vodja vladne službe Šefic je ob tem danes vnovič poudaril, da gre pri vseh postopkih za obsežne aktivnosti in izjemno zahteven proces. "Ne samo s tehničnega ali postopkovnega vidika, gre tudi za zelo zahtevno obdobje za same ljudi, ki so vključeni v to in ki se bodo morali preseliti. Zato veliko energije vlagamo v pogovore, v dobro izpeljane postopke, v katerih poskušamo maksimalno pojasniti razloge in način izvedbe teh aktivnosti," je dejal Šefic.
Na vprašanje, kako smo danes pripravljeni na morebitne nove podobne ujme, pa je dejal, da so danes razmere bistveno drugačne. Spomnil je, da je bilo lani narejenega ogromno dela na vodotokih, da se začenjajo tudi večji sanacijski projekti in pripravljajo državni prostorski načrti za nadaljnje večje naložbe za povečevanje odpornosti na podnebne spremembe.
Kot enega najbolj najbolj pomembnih in najbolj modrih ukrepov pa je izpostavil prav umik z območij, ki jih ogrožajo poplave in plazovi, saj da je ob ekstremnih situacijah nemogoče zagotavljati takšne protipoplavne ukrepe, da ne bi prihajalo do večje škode.
Galerija
Poglej vse fotografije (21)
