Cilj predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Gradbenega zakona je prilagoditi področje dovoljevanj potrebam sodobnega časa, pravijo na ministrstvu in dodajajo, da se zaradi uvajanja sistema eGraditev (s 6. 1. 2026 bo vzpostavljen na območju celotne Slovenije), ki digitalno podpira vse procese dovoljevanja, same postopke le nadgrajuje.
S spremembo zakona želijo narediti postopek izdaje gradbenega dovoljenja čim bolj tekoč in učinkovit, z jasno definiranim časom od vložitve vloge do izdaje gradbenega dovoljenja, z lažjo dostopnostjo do potrebnih informacij mnenjedajalcev za pripravo projektne in druge dokumentacije na spletnih straneh ter na centraliziran in enostavno dostopen način v prostorskem informacijskem sistemu.
Številne težave
Gradbeni zakon je s široko zastavljeno legalizacijo poskusil zmanjšati število nedovoljenih objektov, z namenom, da pride do čim večje evidentiranosti objektov. Legalizacija pa bi pomenila tudi bistveno razbremenitev gradbene inšpekcije, ki bi lažje opravljala tekoče inšpekcijo delo. GZ-1 je zaradi zaznanih nejasnosti postopke minimalno popravil, vendar koncepta legalizacije ni spreminjal. Še vedno je v obdobju petih let od sprejema GZ-1 možna pridobitev odločbe o legalizaciji tudi na podlagi starejših predpisov.
Pri tem pa se je v praksi izkazalo, da je pri starejših objektih zelo težko določiti kateri predpisi so sploh obstajali, kakšne zahteve so imeli. Druga in tudi najbolj uporabljena možnost je bila pridobitev dovoljenja za objekte daljšega obstoja, če so ti obstajali v prostoru od 1. januarja 2005, pri čemer pa se ni preverjala njihova lega glede na varstvene režime ali lega glede na prostorske akte. Kljub temu, da je zakon omogočal odpravo takega dovoljenja, če je njegova lega v nasprotju z javnim interesom, pa je Državni Svet RS na Ustavno sodišče RS podalo pobudo za oceno ustavnosti te določbe.
Ustavno sodišče RS, ki o pobudi še ni odločilo, je v zvezi s tem sprejelo tudi sklep št. U-I-203/23-7 (Uradni list RS, št. 121), s katerim je določilo začasno zadržanje izvrševanja 146. člena GZ-1. Navedeno zadržanje pa je vzbudilo široko nasprotovanje javnosti in številne težave posameznikom.
Zanimivosti
Pomladno prebujenje darilnih idej
Dve kategoriji: 1967 in starejše od 50 let
Novela gradbenega zakona je bila v javni razpravi že lani poleti, a so bile nato vnešene še določene spremembe. Rok za pripombe za oba predloga zakona se izteče v petek, 7. marca. Med ključnimi predlaganimi spremembami gradbenega zakona je posodobiti postopek pridobivanja odločbe o domnevi izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja po samem zakonu za objekte starejše od leta 1967. V lanski razpravi je bil predlog, katerega cilj je bil poenotiti leto 1991, ko je Slovenija postala samostojna, kot mejno leto za vse objekte. A novela prinaša drugačno različico, 25. junij 1991 ni več enotni datum za vse objekte. "Ohranja se domneva izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja, pri čemer se dodajajo novi nujni pogoji," so zapisali na ministrstvu.
"Zakon za starejše objekte dopušča le še domnevo izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja, ki se ga vodi še po določbah Zakona o graditvi objektov (ZGO-1). Gre za domnevo, ki jo je vzpostavil ZGO-1 v letu 2002 in sicer, da imajo objekti, ki so bili zgrajeni pred 31. decembrom 1967, ali objekti gospodarske javne infrastrukture, objekt s področja obrambe, objekti s področja zaščite in reševanja ali objekti s področja notranjih zadev, ki so bili zgrajeni pred 25. junijem 1991, po samem zakonu gradbeno in uporabno dovoljenje. Ker se določba izvaja po določbah ZGO-1, prihaja do številnih nejasnosti glede ustreznega evidentiranja, težave pa povzroča tudi dokazovanje starosti objektov (npr. priče, ki lahko nastopajo v teh postopkih in še lahko pričajo o starosti objekta so praviloma starejše od 80 let),"pravijo na ministrstvu.
Ključni 150. člen
Po novem se je ob letnici 1967 - torej, objektih zgrajenih pred koncem tega leta - pojavila še kategorija stavb, starejših od 50 let. Ključen je 150. člen o domnevi izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja, ki se spremeni tako:
1. Šteje se, da ima objekt in vse gradnje na objektu, starejše od petdeset let, pridobljeno gradbeno in uporabno dovoljenje po tem zakonu, če:
– ni objekt ali gradnja na objektu poseg, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje,
– so zanje plačani prispevki in nadomestila v skladu z drugimi zakoni, in
– zanje ni izrečen pravnomočni inšpekcijski ukrep odstranitve objekta ali ukrep v zvezi z nevarnim objektom.
2. Lastnik ali posamezni solastnik ali drug stvarnopravni upravičenec nepremičnine lahko pridobi odločbo o domnevi izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: odločba o domnevi) za objekt iz prejšnjega odstavka, če:
– se objekt v 50 letih pred vložitvijo zahteve za izdajo odločbe o domnevi ni spremenil, ali se je spremenil tako, da po kateremkoli predpisu od spremembe do izdaje odločbe o domnevi, zanj gradbeno dovoljenje ni bilo predpisano, ali pa je za spremembo objekta investitor pridobil gradbeno dovoljenje,
– je predložena dokumentacija izdelana v skladu s 144. členom tega zakona, razen tretje alineje prvega odstavka 144. člena,
– je objekt evidentiran v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin v času vložene zahteve za izdajo odločbe o domnevi.
3. Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lahko lastnik ali posamezni solastnik ali drug stvarnopravni upravičenec nepremičnine pridobi odločbo o domnevi za objekt, ki je bil zgrajen pred 31. decembrom 1967, ali objekt gospodarske javne infrastrukture, objekt s področja obrambe, objekt s področja zaščite in reševanja ali objekt s področja notranjih zadev, ki so bili zgrajeni pred 25. junijem 1991, če:
– se objekt po mejnem datumu iz tega odstavka ni spremenil, ali se je spremenil tako, da po kateremkoli predpisu od spremembe do izdaje odločbe o domnevi, zanjo gradbeno dovoljenje ni bilo predpisano, ali pa je za spremembo investitor pridobil gradbeno dovoljenje, in
– je objekt evidentiran v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin v času vložene zahteve za izdajo odločbe o domnevi.
