Prve težave so delavci opazili, ko so začele zamujati plače. V začetku letošnjega leta so izvedeli, da jim delodajalec ne plačuje več socialnih prispevkov, lastnik pa je dejal, da ni denarja in da naj bi to »vsi vedeli, kar seveda ni res. Hkrati nam je bilo rečeno, naj si začnemo iskati nove službe. Sredi februarja smo tako pristali na cesti oziroma na borzi dela, nekateri tik pred upokojitvijo. Ko smo ga vprašali, kaj je z januarsko in delom februarske plače, pa je dejal, da to ni več njegova skrb. Ostali smo brez odpravnin in plače. Ostali smo brez podpore, mnogi s krediti, ki jih ne moremo izplačati ali zamrzniti,« je povedala bralka.
Vdrli so se v zemljo
Ko smo želeli o tem povprašati lastnika podjetja, ki sicer uradno še ni v stečaju, telefonska številka ni delovala, zato smo za mnenje, kako so delavci sploh zaščiteni in ali je običajno, da se podjetje zapre in nato spet odpre v tujini z enako dejavnostjo, povprašali različne sogovornike.
Na ministrstvu za delo pravijo, da je v primeru neizplačila plače možna neposredna sodna izvršba na podlagi pisnega obračuna plače, ki je verodostojna listina: »Dodajamo še, da je oseba, ki je izgubila zaposlitev zaradi stečaja podjetja, upravičena do denarnega nadomestila za brezposelnost ter do podpornih storitev zavoda za zaposlovanje, ki med drugim vključujejo intenzivno pomoč pri iskanju nove zaposlitve in čim hitrejšo vrnitev na trg dela.«
Zunaj Slovenije država ne more storiti nič
Glede vprašanja, ali lahko lastnik brez omejitev ustanovi novo podjetje, pa pojasnjujejo, da omejitve za ustanovitev novega podjetja na ozemlju Slovenije določa zakon in da je določeno, da ustanovitelj, družbenik in podjetnik ne more postati oseba, ki je bila pravnomočno obsojena na zaporno kazen zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo ali je bila v zadnjih 12 mesecih javno objavljena na seznamu nepredlagateljev obračunov v davčnem postopku – velja pa še vrsta drugih pogojev. »Vendar zunaj ozemlja Slovenije predpisane omejitve seveda ne veljajo, v kolikor jih tudi za tuje ustanovitelje ne predpisuje zakonodajalec države, na ozemlju katere se družba ustanavlja,« dodajajo.
Estrada
Tako zdaj živita Maruša in Luka Bračun
Zaostale plače imajo prednost
Na ministrstvu za pravosodje so povedali, da plače in nadomestila plač delavcem, katerih delo zaradi začetka stečajnega postopka postane nepotrebno, spadajo med prednostne terjatve, te pa se iz splošne razdelitvene mase plačajo prve.
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) dodajajo, da se druge terjatve delavcev, na primer povračila stroškov prevoza na delo, za prehrano, regres za letni dopust, obravnavajo kot navadne terjatve, zato bodo poravnane sočasno in v enakem sorazmernem deležu kot preostale nezavarovane terjatve upnikov.
Če se torej proizvodnja seli v drugo državo, Slovenija proti takemu podjetniku ne more nič, ga pa lahko lovi zaradi obveznosti do delavcev in države pri nas. O stanju v gospodarstvu sicer govori tudi podatek, da je bilo lani število začetih stečajnih postopkov v primerjavi z letom prej nekoliko višje, in sicer 913. »To predstavlja približno 12-odstotno povišanje, znotraj teh pa zaznavamo večje število začetih stečajnih postopkov, ki se začnejo na upnikov predlog,« so povedali na ministrstvu za pravosodje.
Stečajev je več
Po podatkih statističnega urada (Surs) se je število stečajev najbolj povečalo v industriji in trgovini z motornimi vozili, v obeh za 55 odstotkov, v primerjavi s povprečjem leta 2021 pa v prometu in skladiščenju za 40 odstotkov.
Po podatkih gospodarske zbornice je stanje v Evropi sicer stabilno, a se proizvodnja krči, medtem ko Azija ostaja glavni generator svetovne rasti. »Naša država je sicer izgubila eno od pomembnih konkurenčnih prednosti, in sicer stroškovni faktor industrije materialov. V Sloveniji so od leta 2023 cene električne energije za negospodinjske odjemalce višje od povprečja EU,« menijo na GZS.
