Kontroverzna britanska konservativka Margaret Thatcher se je morala leta 1985 za ta laskavi naziv obrisati pod nosom. Univerza v Oxfordu je namreč do takrat še vsakemu britanskemu premierju, ki je v mladosti obiskoval njihovo univerzo, podelila častni doktorat, a so tistega leta iz protesta zaradi njenih velikih rezov na področju visokošolskega izobraževanja s to prakso prekinili. Si je pa leta 2001 častni doktorat na ameriški Univerzi Yale, kjer je leta 1968 diplomiral iz zgodovine, prislužil takratni ameriški predsednik George W. Bush, a je podelitev častnega doktorata naletela na velik protest študentov, ki so se odločili za bojkot. V svoji karieri si je več kot 50 častnih doktoratov prislužil razvpiti in danes propadli ameriški komik Bill Cosby. Na stara leta se je nanj vsul plaz obtožb in tožb zaradi spolnih zlorab, vse častne doktorate pa so mu pozneje odvzeli.
To so zgolj nekateri bolj kontroverzni primeri, večinoma pa častni doktorati vendarle pričajo o uspehu posameznika, ki ga prejme. Podeljujejo jih za pomembne prispevke na tem ali onem področju, ki pa niso nujno akademske narave. Ob tem so številne univerze deležne kritik, da častne doktorate podeljujejo v zameno za velike donacije. Kritik so pogosto deležni tudi tisti, ki častne doktorate prejmejo, saj nekateri med njimi nato vztrajajo pri nazivu doktor.
Simbolične narave
Sicer pa so častni doktorati povsem simbolične narave, prejemniku pa ne podeljujejo nobenih posebnih pravic, prav tako ne veljajo za uradno akademsko kvalifikacijo, zato bi se morali v življenjepisih posameznikov znajti med nagradami in ne v razdelku za izobrazbo. Praksa podeljevanja častnih doktoratov sega že v srednji vek, ko so se nekatere univerze iz različnih razlogov odločile, da pri nekemu posamezniku naredijo izjemo in mu doktorat podelijo mimo ustaljenih normativov. Prvi znan častni doktorat je leta 1470 na Univerzi Oxford prejel Lionel Woodville, ki je pozneje postal škofa Salisburyja.
V Sloveniji se je častnega doktorata s področja mednarodnih odnosov Univerze Orientale v Neaplju nedavno razveselila slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. Kot so navedli na univerzi, so ji doktorat podelili zaradi njenega izjemnega prispevka na področjih zaščite človekovih pravic, svobode izražanja in pravice javnosti do obveščenosti. Na sploh so politiki ter zlasti predsedniki in premierji pogosto deležni teh laskavih lovorik. S častnimi doktorati z različnih univerz se ponašajo prav vsi dosedanji slovenski predsedniki.
Türk s štirimi v vodstvu
Borut Pahor se med drugim ponaša s častnim doktoratom iz prava Univerze v Trstu, ki ga je leta 2024 prejel skupaj s italijanskim predsednikom Sergiem Mattarello. Že v letih pred tem se je razveselil častnega doktorata Univerze v Lizboni in častnega doktorata slovenske Nove univerze. Oba je prejel leta 2022. Prvega v Lizboni za njegova prizadevanja za spravo in za skupni Evropski projekt, drugega pa za »izjemne dosežke na področju delovanja države, njenega pravnega in ustavnega reda, demokratičnosti in mednarodne skupnosti.«
Njena.si
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
S štirimi se ponaša nekdanji predsednik Danilo Türk. Leta 2010 mu ga je podelila madžarska Univerza v Szegedu, naslednje leto je prejel častni doktorat ukrajinske Narodne univerze Vasilija Nazareviča Karazina v Harkovu, leta 2012 častni doktorat Moskovskega državnega inštituta za mednarodne odnose ter leta 2015 še častni doktorat Univerze Corvinus v Budimpešti.
Dolgoletni slovenski predsednik Milan Kučan je prejel dva častna doktorata. Kot je takrat poročalo Delo, mu je leta 1993 častni doktorat podelila ameriška univerza Southern International University iz New Orleansa, in sicer za zasluge pri nastajanju in osamosvajanju Slovenije. Okoli tega častnega doktorata so obstajale nekatere dileme, ni pa sporen njegov drugi častni doktorat, ki mu ga je leta 2001 zaradi uspešnega vodenja Slovenije pri preobrazbi iz jugoslovanske komunistične republike v samostojno demokratično državo podelila Univerza v Clevelandu, čeprav naj bi takrat zoper podelitev protestiralo nekaj Slovencev v Clevelandu.
Tudi Janez Drnovšek je prejel dva častna doktorata. Prvega mu je leta 1994, ko je bil še predsednik vlade, podelila ameriška Univerza v Bostonu. Tudi drugega je prejel onstran luže, in sicer leta 1999, podelila pa mu ga je univerza Illinois Wesleyan v zvezni državi Illinois.
Nabor slovenski predsednikov vlad je nekoliko bolj pester, saj so njihovi mandati običajno krajši. Najbolj znan je bržkone častni doktorat, ki ga je leta 2015 prejel nekdanji premier in prvak SDS Janez Janša. Podelila mu ga je kosovska univerza Universum College iz Prištine. V SDS so se takrat pohvalili, da ta univerza v času svojega desetletnega delovanja ni podelila še nobenega častnega doktorata, tako je bil Janša njihov prvi. Od nekdanjih premierjev je častni doktorat prejel le še Andrej Bajuk. Leta 2016 mu ga je posthumno podelila argentinska univerza Universidad Nacional de Cuyo, na kateri je diplomiral in tudi predaval.
