Po telefonskem pogovoru med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim se je začele spreminjati odnosi v mednarodni areni. Zdi se, da sta se ZDA in Rusiji naenkrat zbližele, Ukrajina je izgibila "močne karte", Evropa je ostala na prepihu. Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je dejal, da so meje Ukrajine iz leta 2014 "nerealistične", poskusi, da bi se vrnili v to stanje pa bi le podaljšali vojno, ki Trumo želi čim prej zaključiti.
Ukrajinski predsednik Zelenski je včeraj dal novo ponudbo. Izrazil je pripravljenost na odstop s predsedniškega položaja v zameno za članstvo Ukrajine v zvezi Nato. Od Trumpa pa pričakuje "razumevanje" in "varnostna zagotovila". Kijev in Washington sta po njegovih besedah že bližje dogovoru glede ameriškega dostopa do ukrajinskih surovin v zameno za pomoč. Rusija kot pogoj za pogovore o miru zahteva, da Ukrajina ne postane članica Nata, ne moti pa jih, če bi vstopila v EU.

Gospodarstvo
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Danes je namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Riabkov dejal, da Moskva razume ameriško željo po hitri sklenitvi premirja, za Rusijo pa je sprejemljivo le premirje, ki bi bilo sklenjeno na podlagi dolgoročne rešitve. V nasprotnem primeru se lahko boji še nadaljujo, opozarja Riabkov in dodaja, da bi lahko posledice bile še bolj resne.
Še bolj decidirano se je izrazil ruski zunanji minister Sergej Lavrov. "Sovražnosti bomo ustavili šele, ko bodo pogajanja prinesla trden in trajen rezultat, ki bo ustrezal Ruski federaciji," je povedal Lavrov.