Nesreča nikoli ne počiva in hitro se zgodi, da nekdo potrebuje pomoč. Takrat so na vrsti reševalci, gasilci, policisti, ki morajo na mesto dogodka priti kar se da hitro. Pri tem pa naletijo na številne težave, ki včasih tudi onemogočijo ali vsaj preveč upočasnijo njihovo posredovanje. Tisti, ki bi morali biti tam, kjer jih potrebujejo, najhitreje, se ubadajo s številnimi težavami.
Drugi vozniki malce »dremajo« za volanom
Kot pravi statistika, se je v letu 2024 zgodilo 20.233 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 68 udeležencev, 953 jih je bilo huje telesno poškodovanih in 6441 lažje. To pomeni, da so bila tudi vozila na nujni vožnji, od policistov, gasilcev do reševalcev, pogosto na cestah, a statistike o nesrečah teh vozil na policiji nimajo.
»Tako kot v vseh primerih se opravi ogled kraja prometne nesreče, kjer se ugotavljajo okoliščine nesreče in odgovornost,« pravijo na policiji in dodajajo, da so tudi policisti enako odgovorni za prekrške kot preostali udeleženci cestnega prometa. A pogosto se zgodi, da je vozilo na nujni vožnji udeleženo v nesreči, ki pa jo zakrivijo drugi. Težav na cesti namreč ne manjka, na to pa vozniki vozil na nujni vožnji vedno znova opozarjajo. »Najpogostejša napaka udeležencev v cestnem prometu je pomanjkljivo spremljanje prometa pred seboj in za seboj, nepoznavanje pravil in podobno,« pravijo na policiji.
Veliko vlogo pri tem igra tudi zatopljenost v druga opravila za volanom, še vedno je veliko telefonskih pogovorov, čeprav prostoročnih, poslušanja glasbe in podobno. Zato vozniki, ko opazijo vozilo na nujni vožnji, najpogosteje reagirajo le z zmanjševanjem hitrosti. Strokovnjaki pravijo, da danes vozimo preveč »na pamet«. V počasnem prometnem toku marsikdo tudi skoraj »dremlje« in ga vsaka nepričakovana situacija popolnoma iztiri. Vsaka nenadna in nepričakovana situacija pri voznikih prepogosto povzroči zgolj nepremišljeno odzivanje z zavoro.
Najdejo pa se tudi taki vozniki, ki ne želijo dati prednosti, a jih je na srečo zelo malo. Po izkušnjah reševalcev slovenski vozniki v primerjavi s tujci slabše reagirajo, a se stanje z leti vseeno izboljšuje. Zanje pa ostaja največja nadloga gneča v mestnem prometu ali na avtocestah.
Tudi na nujni vožnji ni absolutne prednosti
Gospodarstvo
Vas zanima edinstvena priložnost s stabilnimi donosi in nizkim tveganjem?
Vozniki vozil na nujni vožnji so privilegirani. Kot pravijo na gasilski zvezi, tem voznikom vozil s prednostjo, vozil za spremstvo in vozil v spremstvu ni treba upoštevati prometnih pravil in prometne signalizacije, vendar pa morajo voziti na tak »način in s takšno hitrostjo, da ves čas obvladujejo vozilo in ne ogrožajo drugih udeležencev cestnega prometa ali njihovega premoženja«.
Nobeno vozilo s prednostjo pa nima absolutne prednosti v prometu, temveč prosi za prednost, zato je pri vožnji potrebna popolna osredotočenost in previdnost. Druga vozila v prometu so po zakonu dolžna ponuditi prednost takoj, ko je to mogoče narediti varno.
Reševalci so tisti, ki so verjetno največ na poti. Hitro in varno morajo priti do ponesrečencev, bolnikov in ljudi, potrebnih pomoči. Reševalci v Ljubljani imajo v povprečju do 12.000 nujnih voženj na leto, najslabši možni scenarij pa je, da je tako vozilo udeleženo v nesreči. Zaradi ogroženosti pri nesreči in dejstva, da nekdo, ki reševalca potrebuje, tega ne bo dobil pravočasno. Da o materialni škodi ter izpadu reševalnega vozila iz prometa zaradi popravila niti ne govorimo.
Voznik ne more biti vsakdo
Za to so potrebna znanja in izkušnje, saj voznik vozila na nujni vožnji ne more biti vsakdo. »Ti vozniki morajo izpolnjevati kar nekaj zakonsko določenih pogojev: ne sme biti voznik začetnik, mora imeti najmanj dve leti veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil tiste kategorije, v katero spada vozilo, ki ga vozi, v zadnjih treh letih ne sme biti pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, ki ima za posledico smrt ene ali več oseb, ali za kaznivo dejanje zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči,« so povedali na gasilski zvezi.
Med posebnimi »talenti« zato velja izpostaviti osredotočenost na vožnjo, izkušnje, strpnost v prometu in sposobnost predvidevanja ravnanja drugih udeležencev. To pa so odlike, ki bi jih morali imeti tudi preostali vozniki, saj venomer prihaja do prometnih nesreč, ki pa se v veliki meri zgodijo zaradi napak drugih udeležencev v prometu.
Odgovornost voznikov na nujni vožnji ostaja
Vendar na policiji opozarjajo, da se mora tudi voznik vozila s prednostjo zavedati, da pri kršenju prometnih pravil in prometne signalizacije lahko pride do prometne nesreče. »Hkrati se mora zavedati, da preostali udeleženci v prometu ob nastali situaciji lahko reagirajo nepravilno oziroma ne ravnajo pričakovano, kar pomeni, da ne zmanjšajo hitrosti, ne zavirajo, ne ustavijo ali celo vozijo pod vplivom alkohola.«
