Obdavčitev nepremičnin bi namreč lahko imela globlje posledice in bi spremenila trende, ki se tako ali tako v zadnjem času precej spreminjajo. Sicer v nepremičninskih agencijah morebitne panične prodaje nepremičnin še ne beležijo. Kot pravijo pri agenciji ABC, večjega odziva še ne zaznavajo. »Vse skupaj je še na ravni razmišljanja, kako naprej, če bodo zakon v tej obliki na koncu res sprejeli. Verjamemo, da ne bo hitrih odločitev v smislu prodaje, prepisov lastništva. Lastniki bodo počakali, če in ko bo zakon sprejet,« pravi Alen Komić iz ABC.
Le malo jih bo šlo v prodajo
Če bodo zakon sprejeli, bodo lastniki več nepremičnin te prodajali, opravili prepis na drugega lastnika ali dali nepremičnino v najem. Najmanj mamljiva izbira bi bila prodaja, saj bi se jih veliko spraševalo, kaj storiti s prejeto kupnino, mnogi pa jih bodo ohranili v družinskem lastništvu za svoje potomce. Zato v ABC svetujejo, naj lastniki počakajo in ne ukrepajo prehitro; sicer pa bi bila lahko najprivlačnejša izbira dajanje v najem. Tako bi se na najemnem trgu povečalo število nepremičnin in s tem pritisk na cene, da bi se znižale. »Ponudba bi se povečala na področjih, kjer je takih nepremičnin največ, v večjih mestih in turističnih krajih ter na obalnem območju,« je prepričan Komić. Tudi pri notarski zbornici za zdaj ne beležijo povečanega dela pri prepisih.
Borza posluje rekordno
A vseeno bi lahko nekateri, ki imajo na voljo nekaj več denarja, namesto v nepremičnine pogosteje vlagali v drugačne posle, predvsem na borzi. Na ljubljanski borzi zaznavajo povečano aktivnost, že lani so zabeležili 53-odstotno povečanje prometa glede na leto 2023, ki je bilo precej skromno. »Trend rasti prometa se nadaljuje tudi letos. Lani je bil sicer slovenski delniški trg s 33-odstotno donosnostjo najdonosnejši med razvitimi trgi. Letos je indeks zgolj v prvem mesecu pridobil dodatnih 15 odstotkov,« pravijo na borzi.
Povprečni dnevni promet leta 2023 je znašal 1,3 milijona evrov, lani dva milijona in v januarju letos skoraj 2,8 milijona evrov. V povprečju so na borzi zaznali 3500 poslov na mesec, vsega skupaj jih je bilo lani okoli 42.600, povečevanje števila poslov pa se letos nadaljuje. Povprečna vrednost posla je primerljiva z letom 2024 in znaša skoraj 12.000 evrov.
Tudi banke zaznavajo več prometa
Največjo donosnost so letos dosegle delnice Petrola, sledijo delnice Krke in Luke Koper s 14-odstotno donosnostjo. »Največ prometa je bilo tudi letos opravljenega z delnico Krke, povprečno milijon evrov dnevno. Sledijo delnice NLB s 728 tisoč evri povprečnega dnevnega prometa. Najvišje, skoraj štirikratno povišanje povprečnega dnevnega prometa v letu 2025 pa beležijo delnice Zavarovalnice Triglav, ki imajo skoraj 400.000 evrov povprečnega dnevnega prometa,« še pravijo na borzi.
Zanimivosti
Ti ugodni izdelki so si prislužili znak “ODLIČNA KAKOVOST”
Tudi na banki OTP zaznavajo precej več poslovanja, pri njih so stranke vpisovale zakladne menice na primarnih avkcijah Republike Slovenije in ljudsko obveznico RS94, skupaj so imeli lani več kot 18.500 poslov, ljubljanska borza pa predstavlja desetino skupnega borznega prometa banke OTP.
Trenutno imajo več kot 23.000 strank, število teh se je lani povečalo za 39 odstotkov. Pri tem velja omeniti, da sta se lani Nova KBM in SKB banka združili v skupno OTP banko.
Vprašljiva energetska politika že kaže zobe
Na banki NLB so tudi prepričani, da se napoved novega davka na nepremičnine v tem trenutku še ne odraža na kapitalskih trgih. »Neodvisno od davka na nepremičnine sicer zaznavamo povečano povpraševanje po naložbah v primerjavi z enakim obdobjem lani. To je verjetno predvsem posledica dobrih donosov na finančnih trgih in stabilnosti na domačem trgu. Bolj izkušeni vlagatelji in tisti z več kapitala zdaj v povprečju opravljajo večje transakcije,« dodajajo na NLB.
V NLB Skladih, ki imajo na področju vzajemnih skladov pri nas 40-odstotni tržni delež in upravljajo s tremi milijardami evrov skupnih sredstev, je 100.000 vlagateljev. Luka Podlogar, predsednik uprave NLB Skladi, pravi, da so lani poslovali rekordno, vendar opozarja, da bo letos donosnost nekoliko nižja. Rok Vrčkovnik, upravitelj premoženjav družbi NLB Skladi, pa meni, da pričakujejo rast cen ameriških delnic. »Nadaljnjo ameriško gospodarsko rast bo poganjala predvsem zasebna potrošnja, saj je ameriški potrošnik v dobri finančni kondiciji. Evropa pa se sooča z velikimi izzivi, politične krize in omejujoča fiskalna pravila ovirajo gospodarsko rast, medtem ko vprašljiva energetska politika negativno vpliva na konkurenčnost industrijske proizvodnje. Priložnosti vidimo ob morebitnem končanju vojne v Ukrajini in zahtevah novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa po večjem oboroževanju evropskih držav, kar bi lahko spodbudilo povečanje industrijske proizvodnje.«
Vzroki večjega poslovanja so drugačni
V borzni hiši Ilirika sicer menijo, da ima napovedani novi davek na nepremičnine že zdaj določen vpliv na vlagatelje, a povečano poslovanje na borzi pripisujejo predvsem privatizaciji Vzajemne in napovedi uvedbe individualnih trgovalnih računov.
»Trend števila vlagateljev pa je v porastu, kar velja še posebej za mlajšo populacijo. Ta se vse bolj zaveda pomena dolgoročnega vlaganja in si prizadeva pridobiti potrebno znanje. Opažamo tudi več zanimanja za sodobne naložbene instrumente, kar nakazuje spremembe v navadah in vse aktivnejšo vlogo vlagateljev,« še pravijo na Iliriki.
Finančni poznavalec iz Individe Daniel Gregorič tudi meni, da napovedani zakon vsaj pri njihovih vlagalcih ni povzročil selitvenih trendov iz nepremičnin v borzo in da ima dobro delovanje borze vsaj za zdaj druge vzroke. Od obveznic dalje, ki so jih, tako Gregorič, dobesedno razprodali, saj je država ugotovila, da bi se raje zadolžila pri državljanih, ki imajo na denar na bankah.
