Je predstavnik Detektivsko-varnostne agencije Fokus, v okviru katere izvaja detektivske storitve tako za organizacije kot posameznike. Med drugim preverja bolniške staleže, alkoholiziranost in uporabo prepovedanih substanc na delovnem mestu ter vroča pošiljke sodišč. Agencija nudi tudi varnostno svetovanje. Tibor Tajnšek največ dela na gospodarskem področju, predvsem za velika podjetja, prav tako na tehničnem področju predava prihodnjim detektivom.
Tibor Tajnšek je svojo pot začel kot varnostnik. Potem je postal varnostni nadzornik, nato še varnostni menedžer. V tem času se je odločil, da želi opravljati delo detektiva, in tako je leta 2006 za to dejavnost pridobil licenco.
»Komisija na izpitu ne išče neznanja, vendar je treba znati.«
»Znanje, ki sem ga pridobil na področju varovanja, mi je zelo koristilo in mi še vedno koristi v detektivski karieri. Varovanje in detektivsko delo se zelo dobro dopolnjujeta,« je povedal. Kot je pojasnil, mora posameznik opraviti izobraževanje in narediti izpit, da lahko postane detektiv.
Pestra narava dela
Tibor Tajnšek je pri svojem delu zelo »leteč«, njegovo terensko delo namreč obsega celo Slovenijo. Detektivi preverjajo vse, kar jim omogoča zakon. Sam največ deluje na delovnopravnem področju. »Največkrat preverjam bolniške staže, alkoholiziranost in uporabo prepovedanih substanc na delovnih mestih, konkurenčne klavzule in prepovedi, potne stroške, vročam tudi pošiljke s sodišč,« je pojasnil. »Detektivsko delo je zelo garaško, telefon zvoni tudi ponoči. Je pravzaprav slog življenja,« je opozoril.
Preverjanje bolniškega staža
Tibor dobiva veliko naročil iz velikih podjetij, da preveri neko osebo, ki je v bolniškem stažu. »Ugotoviti moram, kaj oseba dela v času odsotnosti in kje se zadržuje. Če ugotovimo, da je oseba nekje, kjer ne bi smela biti oziroma da dela, česar v času bolniške odsotnosti ne bi smela, to detektivi zabeležimo in nato informacijo predamo naročniku. Ta se potem odloči, kakšne postopke bo uvedel zoper delavca,« je dejal.
V okviru preverjanja bolniškega staleža detektiv tudi izvaja nadzor odsotnosti z dela zaradi bolniške odsotnosti na domu. »Pridem, pozvonim, opravim razgovor z delavcem, naredim zapisnik in ga predam naročniku. Če delavca ni doma, pustim obvestilo.« Kot je dejal, je teh kontrol zelo veliko, zaznanih je precej kršitev. Med njimi tudi nekaj prav čudaških.
»Spomnim se primera, ko sem preverjal bolniški staž nekega delavca. Moškega sem našel na zabavi za točilnim pultom in z mikrofonom pred usti, kjer je zabaval občinstvo. Še pijačo mi je postregel. Ko so ga na sodišču vprašali, kaj je takrat delal in zakaj je točil pijačo, ko bi moral biti doma, je rekel, da ne ve.«
Promili na delovnem mestu
Zanimivosti
Pomladno prebujenje darilnih idej
Tibor Tajnšek v podjetjih izvaja tudi preizkuse alkoholiziranosti in uporabo prepovedanih substanc na delovnem mestu. »Podlaga za to je zakon oziroma pri nekaterih podjetjih že interni akt, ki določa takšen preizkus.« Kot je dejal, veliko zaposlenih »pade« na teh preizkusih. »Opažam predvsem porast prepovedanih substanc. Pogost je tudi alkohol. Ljudje si sploh ne predstavljajo, koliko zaposlenih ni treznih na delovnem mestu.«
Kot je pojasnil, mora oseba vedno zapustiti delovno mesto, če je ugotovljeno, da je pod vplivom alkohola ali drugih substanc. Pri tem se Tibor drži trdnega načela. »Osebi pojasnim, da je test pokazal prisotnost alkohola ali drugih substanc. Oseba mora delovno mesto v tem primeru zapustiti. Vsakega takšnega človeka nato opozorim, naj v takšnem stanju ne sede v avtomobil. Če me ne upošteva, pokličem policijo. Od tega ne odstopam.«
Nekdo ga je že nalašč zbil z avtomobilom
Kot detektiv Tibor Tajnšek vroča tudi pošiljke po naročilu sodišč. »Letno jih vročimo približno 900.« Včasih naleti na slabo voljo. »Zavedam se, da ima posameznik specifične okoliščine, v katerih se znajde, a vročevalci nismo krivi. Mi zgolj vročamo pošto, ki obstaja z nami ali brez nas.«
Kot je dejal, oseba tovrstno pošiljko lahko zavrne, če jo prinese poštar, a če jo prinese vročevalec, ne glede na to, ali jo vzame ali ne, ta šteje za vročeno. »Nekateri se nam poskušajo izogniti, včasih smo deležni tudi verbalnega, v redkih primerih tudi fizičnega nasilja. Mislim, da so ljudje vedno bolj nestrpni,« je poudaril.
Takšen neljub dogodek se je Tiborju že zgodil. »Nekemu gospodu sem vročil pošiljko s sodišča. Takrat mu je očitno tlak zelo narasel, zapeljal je z avtom proti meni in me z njim zbil. Nato je na moje presenečenje stopil iz avta in me vprašal, ali sem v redu. Seveda sem poklical policijo, prišli so tudi reševalci in kriminalist. Mislim, da je takrat dobil pogojno kazen.«
Kje je meja zasebnosti?
Nekdo na javnem mestu ne more pričakovati zasebnosti, v okolju svojega doma pa je to popolnoma razumljivo.
Tibor pri svojem delu veliko uporablja fotoaparat za zavarovanje dokaznega gradiva, kaj preiskovanci počnejo. Pri tem fotografiranju obstajajo pravila. »Z javne površine lahko fotografiram nekoga, ki je na javni površini. Če pa je ta oseba doma, je ne smem fotografirati, ko je v prostorih svojega doma. To je strogo prepovedano,« je poudaril.
Kot je dodal, se pri svojem delu drži najstrožjih načel diskretnosti, to je eden od temeljev detektivskega poklica. »Če tega ne bi mogel zagotavljati, bi lahko zaprl ›trgovino‹. Ko me stranka vpraša, ali jo mora skrbeti glede diskretnosti, ji rečem, da potem že nisem pravi naslov, če dvomi v to. Diskretnost zagotavljam stoodstotno.«
Čustvene zgodbe
Tako kot je v mnogih drugih poklicih, se Tibor Tajnšek sooča tudi s čustveno bolj napornimi in z žalostnimi primeri. Vedno več ljudi najame detektiva, da preveri, ali ima oseba v svojem avtomobilu ali stanovanju nameščene prisluškovalne ali sledilne naprave. »Enkrat me je najela oseba, ki je bila prepričana, da ji druga oseba sledi oziroma ji prisluškuje, a tega nikakor ni mogla dokazati. Povedala mi je, da se počuti že noro in da ji nihče več ne verjame. No, po tehničnem pregledu se je izkazalo, da se je upravičeno odzvala in sumila. Ko sem našel napravo za spremljanje lokacije, je bilo njeno olajšanje nepopisno. Takrat se je končno vpletla tudi policija in zelo me veseli, da sem tej osebi lahko pomagal. Ta primer bo za vedno ostal z mano.«
