Tovrstne posnetke je poslal na natečaj Življenje v drugačni barvi, ki ga organizira izdelovalec posebne opreme za infrardeče fotografiranje iz Združenih držav Amerike. Sodelujoči so na natečaj, ki je imel 12 tekmovalnih kategorij, poslali več kot tri tisoč posnetkov. Gajšek je s posnetkom Donačke gore v infrardeči tehniki chrome candy osvojil drugo mesto. Njegovo nagrajeno fotografijo je poobjavila še spletna izdaja ameriške poslovne revije Forbes.
William Herschel je leta 1800 odkril infrardečo svetlobo. Nato 110 let na tem področju ni sledilo nič uporabnega, leta 1910 je Robert Williams Wood izumil fotografsko ploščo za posnetke v infrardeči svetlobi. Po besedah Gajška je to iznajdbo najprej uporabila vojska v prvi svetovni vojni. Klorofil, ki je v rastlinah, namreč zelo močno odbija infrardečo svetlobo. Fotografiranje v infrardeči svetlobi povzroči, da so vse rastline videti zelo svetle, skoraj bele. Vse drugo je videti temnejše. »Vojska je svoje stavbe, da bi se zlile z okolico, na primer pokrivala z zelenimi ponjavami. Te ponjave seveda niso odbijale infrardeče svetlobe, kot je to značilno za rastline. To je bilo s pomočjo infrardečih kamer vidno kot nekaj temnejšega in je nasprotnikom dajalo informacijo, da je tam nekaj sumljivega,« je pojasnil sogovornik.
Ameriška vojska je leta 1940 proizvajalcu Kodaku naročila, naj izboljša film za infrardečo fotografijo. Kodak je iznašel infrardeč chrome, ki je klorofil prikazal v odtenkih rdeče barve. S tovrstnimi filtri je postalo dogajanje v okolju veliko bolj vidno. Ta tehnologija je, kot je povedal Gajšek, še vedno uporabna za opazovanje okolja s pomočjo satelitov. Verjetno je uporabna tudi za metode vohunjenja, doumeva ljubiteljski šentjurski fotograf. Po drugi svetovni vojni se je tak način fotografije razširil v umetnost. V tej tehniki so bili na primer narejeni ovitki plošč glasbenikov, kot so Jimi Hendrix, Donovan, Bon Jovi. V infrardeči tehnologiji je bilo posnetih tudi več filmov.
Povod za razvoj novih filtrov
Ko je leta 2006 Kodak propadel, tovrstnih fotografskih filmov ni bilo več. Proizvajalci fotografske opreme so se trudili narediti filtre, ki bi posnemali takšen videz, kar jim je uspelo leta 2019. Lani so fotografi lahko začeli preizkušati še izboljšane različice tovrstnih fotografskih filtrov, ki so znani pod imenom chrome candy. Slednji prikažejo posnetke v rožnati barvi.
Njena.si
Vse, kar morate vedeti o montažni gradnji
Kot pravi Gajšek, je infrardeča fotografija uporabna tudi v znanosti. Vesoljski teleskop Jamesa Webba, ki spremlja dogajanje v vesolju od leta 2022, fotografira tamkajšnje dogajanje v infrardeči svetlobi. Danes je infrardeča svetloba med drugim uporabna še za forenzične namene, zobozdravstvo, kmetijstvo in druga področja. Infrardeče fotografiranje je Gajšku zanimivo, ker je v posnetke ujeta svetloba, ki je ljudje s prostim očesom ne vidimo. Da lahko ustvarjamo takšna dela, je treba fotografski aparat predelati, tako da fotografira v vseh spektrih. Fotograf nato doda filtra, ki blokirata vidno in ultravijolično svetlobo.
Razkril skrivnostni svet kapljic
Vse to je Gajšku blizu tudi zato, ker je po izobrazbi učitelj fizike. »Rad imam tehnično zahtevne fotografije,« je dejal ustvarjalec, ki se temu konjičku posveča že približno 50 let. Najprej se je posvečal analogni fotografiji, zadnjih 25 let ustvarja s pomočjo digitalne tehnologije. Je tudi član kluba Digitalna kamera in Društva fotografov Svit. »Na področju fotografije ni samotnih jezdecev, saj se stvari zelo hitro spreminjajo, sploh če poskušaš slediti zadnjim smernicam,« je opisal navdušenec igre svetlobe in senc, ki o tem včasih tudi predava.
Pred leti se je prav tako lotil zanimivega podviga. Fotografiral je namreč, kako kapljice različnih barv padajo v vodo, kako se odbijajo ter kakšne oblike ustvarjajo, ko se dotaknejo druge kapljice. Tovrstne posnetke je ustvarjal v studiu, ki si ga je uredil v garaži. Tovrstno ustvarjanje s prepletom različnih barv je s sabo prineslo nekaj izzivov. Zdaj si je zamislil nov podvig. Kapljice bo fotografiral, ko jih bo v zraku streljal drugo proti drugi. »Tako bo nastalo bistveno več energije, zaradi česar bodo verjetno nastali zanimivi učinki. Bo pa toliko težje v pravem času pritisniti na sprožilec,« je zaključil.
