Gašper Razinger s Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana pojasnjuje, da je večji delež izpostav ogljikovemu monoksidu nenamernih. Delež poskusov samomora s tem plinom je manj kot desetodstoten. »Število zastrupitev je nedvomno podcenjeno, saj vse osebe, ki so plinu izpostavljeni in kažejo znake zastrupitve, ne poiščejo zdravniške pomoči. Vsak sum na zastrupitev z ogljikovim monoksidom moramo vzeti zelo resno in se zavedati, da zastrupitve z ogljikovim monoksidom povzročijo trajne okvare možganov z motenim spominom in mišljenjem, težavami pri učenju in pogostimi glavoboli,« je poudaril Razinger in dodal, da lahko znaki zastrupitve z ogljikovim monoksidom posnemajo številna druga bolezenska stanja, zato je prepoznava zastrupitve velikokrat težavna. Glede na njihove podatke iz registra zastrupitev so najpogostejši simptomi glavobol (okoli 30 % vseh izpostav), slabost (20 %), omotica (15 %), bruhanje (10 %), motnja zavesti (30 %), vrtoglavica (10 %), mišična oslabelost (5 %), bolečina v prsnem košu (5 %) in zmedenost (5 %).
Protistrup je kisik
Otroci se zastrupijo hitreje kot odrasli
Otroci so zaradi večje potrebe tkiv po kisiku še dovzetnejši za zastrupitev s CO, zato se zastrupijo hitreje kot odrasli. Že majhna količina lahko povzroči hude posledice – od glavobolov in slabosti do trajnih okvar možganov ali celo smrti.
Po besedah Razingerja je ključna čimprejšnja prepoznava stanja, saj so posledice lahko hitro usodne. Pogosto je izpostavljenih tudi več oseb. Najbolj ogrožene so ranljive skupine, kot so otroci, starejši in ljudje s kroničnimi boleznimi. »Protistrup je kisik, ki ga bodisi apliciramo preko mask ali v redkejših primerih s pomočjo hiperbarične komore. Na leto sta povprečno eno do dve osebi prejeli zdravljenje s hiperbaričnim kisikom,« je pojasnil Razinger.
Pogosti so primeri zastrupitev celih družin, saj se z ogljikovim monoksidom lahko zastrupijo vsi, od dojenčkov do starostnikov, s čutili pa ga ni mogoče zaznati. Ogljikov monoksid, ki nastaja pri nepopolnem izgorevanju goriv (drva, plin, premog, kurilno olje), je namreč brezbarven plin, brez vonja in okusa. Zaradi teh lastnosti ter njegove izrazite toksičnosti ga imenujemo tudi »tihi ubijalec«. Človek ga s svojimi čutili ne zazna niti pri zelo visokih koncentracijah.
Alarmi CO obvezni tudi v zasebnih stanovanjih
Njena.si
Prvi koraki v samostojno življenje: Kako zavarovati svoje stanovanje?
Najpomembnejši ukrep za preprečevanje zastrupitev je preventiva. Sem sodijo namestitev detektorjev ogljikovega monoksida, izogibanje uporabi odprtega ognja, agregatov ipd. v zaprtih prostorih, redno servisiranje naprav ter zagotavljanje ustreznega prezračevanja prostorov.
Na NIJZ poudarjajo, da so javljalniki ogljikovega monoksida od leta 2017 obvezni tudi v zasebnih prostorih. Ta naprava lahko reši življenje, saj zelo zgodaj zazna plin in z zvočnim alarmom opozori na tveganje. »Javljalniki naj bodo nameščeni v prostorih z gorilnimi napravami ter v bližini spalnic, dnevnih sob in kuhinj. Pomembno je, da sledimo navodilom proizvajalca, jih ne nameščamo na mesta, kjer bi bili prekriti, in izberemo modele z dodatnimi funkcijami, kot so digitalni zaslon, zvočni alarm ter možnost povezave med več javljalniki,« so pojasnili na NIJZ.
Tovrstni alarmi so cenovno dostopni, saj jih lahko kupimo že za okoli 50 evrov. Za njihovo zanesljivo delovanje sta ključna uporaba in redno vzdrževanje, pravočasno pa je treba zamenjati tudi prazne baterije. Celotne javljalnike pa je priporočeno zamenjati na vsakih pet let oz. skladno z navodili proizvajalca.
