»Stanje pri nas je tako kot vedno zelo delovno, če mislite stanje na občini. Kdo govori o kakšnih pobudah za referendum, mi ni znano. Odstopil ne bom, ker ni razloga, da bi,« je na vprašanja o trenutni situaciji v občini in pobudah k njegovemu odstopu odgovoril Zorko.
Zelo redko doslej se je zgodilo, da bi kakšen župan v Sloveniji sam odstopil s položaja. Tudi dornavski, kot pravi, tega ne namerava storiti.
Predčasna razrešitev ob dokazanih nezakonitostih
Na ministrstvu za lokalno samoupravo so pojasnili postopek razrešitve županov glede na veljavno zakonodajo. Možnosti so precej omejene. »Župana se lahko predčasno razreši, če ne izvršuje odločb ustavnega sodišča ali pravnomočnih odločb sodišča, pristojnega za upravne spore, ki mu nalagajo z ustavo in zakonom skladno ravnanje. V primeru razrešitve župana potem državni zbor razpiše nadomestne volitve župana. O razrešitvi župana odloča državni zbor na predlog vlade. Preden izda sklep o razrešitvi župana, mora državni zbor opozoriti župana na njegovo nezakonito ravnanje ter mu predlagati, kako naj v primernem roku te nezakonitosti odpravi.«
O razrešitvi odloča državni zbor
»Če župan ravna v skladu z opozorilom, državni zbor postopek o razrešitvi s sklepom ustavi,« so pojasnili na ministrstvu za javno upravo. Državni zbor torej razreši župana, če ugotovi, da razlogi niso odpravljeni, da so bili uporabljeni vsi milejši zakoniti ukrepi in je razrešitev župana v danem primeru primeren in nujen ukrep za zagotovitev lokalne samouprave v občini. Tudi če vse to storijo, ima župan 30 dni časa, da vloži zahtevo za presojo ustavnosti sklepa državnega zbora. Šele, če zahteva ni vložena v roku oziroma ji ne ugodijo, se šteje, da je dokončno razrešen z dnem objave odločitve državnega zbora oziroma ustavnega sodišča.
Le sum kaznivega dejanja ni zadosten razlog
Edini razlog za odstavitev bi torej bila nezakonita dejanja, ki pa Zorku niso dokazana. Občinski funkcionarji so kazensko in materialno odgovorni za zakonito opravljanje svoje funkcije, a sum storitve kaznivega dejanja glede na domnevo nedolžnosti ne more biti razlog za razrešitev občinskega funkcionarja, torej tudi župana. Zakon določa, da občinskemu funkcionarju predčasno preneha mandat, če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev.
Če torej izvzamemo moralni vidik in odgovornost voljenih predstavnikov ljudstva do tistih, ki so jih na volitvah izbrali, je možnosti za dejansko predčasno razrešitev zelo malo oziroma so skoraj nične. Jasno je, da je odgovornost volivcem velika, a imajo pri presojanju tega, v kakšni meri bodo to spoštovali, župani in občinski svetniki proste roke. Nedvomno ugotovljene kršitve zakona oz. dokazana kazniva dejanja so lahko edina podlaga za sprožitev postopkov. Le sum, četudi utemeljen, pravno gledano ne zadostuje za predčasno razrešitev s položaja.
Spodleteli poskusi spremembe zakonodaje
Protesti v Mariboru pred leti, na katerih so pozivali k odstopu takratnega župana Franca Kanglerja, so bili takrat razlog, da se je na državnem nivoju resno razmišljalo o zakonodajnih spremembah na tem področju. Leta 2016 je bil na mizi predlog za uvedbo instituta odpoklica županov. Pripravljene so bile rešitve, kako bi v različnih primerih odstavljali župane. Razlogov za to je bilo več; od župana, ki je vinjen povzročil prometno nesrečo do Kanglerjevega primera, ko ga je del volivcev javno linčal in na protestih pozival k odstopu. Sprememb, ki bi volivcem omogočile odpoklic županov, pa vendarle niso potrdili. Vse do danes ni bilo sprejetih nikakršnih novosti, ki bi razširile možnosti za predčasno razrešitev županov.
Kako je v drugih državah
V sosednji Avstriji lahko v nekaterih primerih postopek razrešitve župana začnejo kar občinski svetniki. Mandat izgubi že, če mu izglasujejo nezaupnico. Ena izmed možnosti je tudi referendum, ki ga poznajo v Nemčiji, kjer je odpoklic županov po posameznih zveznih deželah različno sistemsko urejen. Ponekod se postopek predčasne razrešitve lahko začne zgolj na pobudo občanov. Odpoklic z referendumom, ki se skliče bodisi na pobudo občanov ali svetnikov, poznajo tudi na Poljskem, Slovaškem, v Romuniji ... Eden odmevnejših primerov je bil v Nemčiji pred skoraj tremi leti, in sicer v Frankfurtu, kjer so z referendumom volivci odstavili župana zaradi suma korupcije.
Tudi na Hrvaškem lahko občani – volivci uveljavijo svojo voljo. Tak primer je iz lanskega leta, ko so zaradi suma, da je neutemeljeno trošil občinski denar, odstavili župana občine Murter-Kornati.
