Konje na današnji dan običajno blagoslavljajo v številnih krajih po državi. Na primer v Gorenjih Sušicah pri Dolenjskih Toplicah, v Semiču v Beli krajini, v Šentrupertu na Dolenjskem, Šentjanžu na Dolenjskem, v Goriški vasi pri Škocjanu in v Štefanu pri Trebnjem. V Posavju v Kapelah in Pišecah, potem v Harijah v Brkinih, v Vipavi, Laškem, na Dovjem pri Kranjski gori, v Blejski Dobravi, pri dvorcu Rakičan v Prekmurju in še drugje. Najmnožičnejši tradicionalni zbor prirejajo v Dolenji Stari vasi pri Šentjerneju, kjer se običajno zbere več kot 150 konjenikov.
Izpostavljeno
Podarite vsakdanje razkošje
Sv. Štefan je bil sicer jeruzalemski diakon, ki so ga zaradi oznanjanja krščanske vere obsodili na smrt s kamenjanjem, za zavetnika konj in živine na splošno pa so ga v srednji in severni Evropi razglasili, ker je nadomestil neko pogansko božanstvo, ki je indoevropskim ljudstvom varovalo konje ter živino. Po legendi naj bi sv. Štefan z znamenjem križa ukrotil divjega konja, s čimer je, kot je v Prazničnem letu Slovencev zapisal etnolog Niko Kuret, v očeh ljudstva prevzel zavezništvo nad konji. Blagoslov konj ob njegovem godovanju prvič omenja nek rokopis iz Triera v Nemčiji iz 10. stoletja, na slovenskih tleh pa je o tem obredu v Nevljah pri Kamniku in na Kranjskem prvi poročal polihistor Janez Vajkard Valvasor.
