Presaditev organov

Ženska z novim srcem: "Hvaležna sem, da sem lahko še naprej mama in spremljam hčerko, ki odrašča"

Katja Cimermančič
16. 12. 2024, 14.37
Posodobljeno: 16. 12. 2024, 14.50
Deli članek:

Transplantacija organov ni le eden najbolj naprednih načinov zdravljenja v sodobni medicini, temveč tudi simbol solidarnosti, poguma darovalca, njegove družine in številnih strokovnjakov, ki vsakodnevno dokazujejo moč skupnosti.

Profimedia
Fotografija je simbolična

Transplantacijska dejavnost v Sloveniji poteka pod okriljem Zavoda Republike Slovenije za presaditev organov in tkiv Slovenija transplant (Slovenija-transplant). Slovenija se ponaša z eno najkrajših čakalnih dob med državami Eurotransplanta – mednarodne neprofitne organizacije, ki je odgovorna za spodbujanje in usklajevanje presaditve organov v osmih državah – Belgiji, Nizozemski, Avstriji, Luksemburgu, Nemčiji, Madžarski, Hrvaški in Sloveniji. Na transplantacijo ledvice se čaka povprečno 12 mesecev, na srce 8 mesecev, na pljuča 6 mesecev in na jetra 3 mesece, pri urgentnih primerih je čakalna doba precej krajša.

Lepše in boljše, a tudi skrb za prihodnost

V transplantacijsko mrežo je v Sloveniji vključenih 11 splošnih bolnišnic, ki delujejo kot donorski centri, univerzitetna klinična centra v Ljubljani in Mariboru, Center za tipizacijo tkiv na Zavodu za transfuzijsko medicino, Inštitut za mikrobiologijo, reševalne službe, laboratoriji, Slovenska vojska, prevozniki in drugi. Vsi skupaj delujejo kot del natančno usklajenega mehanizma, kjer prav vsak trenutek šteje. Podatki Slovenija-transplant kažejo, da letno približno 120 ljudem v Sloveniji omogočijo novo priložnost za življenje. Trenutno na presaditev organa čaka okoli 200 bolnikov, za mnoge je to edina priložnost za novo življenje.

Jure Klobčar
Društvo Transplant združuje bolnike, ki čakajo na presaditev organa, tiste, ki so že dobili novo priložnost za življenje, ter njihove svojce.

»Zavedamo se, koliko angažiranosti, požrtvovalnosti in empatije je potrebne, da transplantacijska mreža v Sloveniji deluje tako dobro. Poleg vrhunskih zdravnikov, kirurgov in drugih zdravstvenih strokovnjakov je še veliko pomembnih posameznikov, ki prispevajo k uspehu transplantacij. To so posamezniki, na katere včasih nekoliko pozabimo. Ravno zato smo se v društvu lotili projekta 'Hvaležnost za novo priložnost – pogovori o življenju po transplantaciji'. Z njim želimo izraziti iskreno hvaležnost vsem darovalcem in njihovim svojcem ter celotni ekipi v transplantacijski mreži, strokovnim in podpornim službam, ki sodelujejo v postopkih darovanja in zdravljenja,« izpostavlja Nina Žitek, predsednica Slovenskega društva Transplant, ki je tudi sama prestala transplantacijo jeter. Transplant združuje bolnike, ki čakajo na presaditev organa, tiste, ki so že dobili novo priložnost za življenje, ter njihove svojce. »Društvo predstavlja prostor, kjer bolniki prejmejo podporo, spodbudo in vire informacij, ki jim pomagajo se lažje soočiti z morebitno potrebo po transplantaciji ter življenjem z novim organom. Kljub temu, da je življenje po transplantaciji lepše in boljše, ga včasih spremlja tudi skrb za prihodnost. V društvu želimo bolnikom nuditi oporo, druženje in spodbudo za kakovostno in zdravo življenje,« poudarja Žitek.

Jure Klobčar
Nina Žitek

okrasevanje, dekor, bozic, prazniki, novo-leto

Izpostavljeno

Okrasimo praznično mizo: Skandinavski minimalizem ali romantika?

Za srce časa le štiri ure

Postopek od odvzema organov do uspešne transplantacije je skrbno načrtovan, spremljan in nadzorovan. Srce, na primer, zunaj človeškega telesa zdrži najkrajši čas. Od odvzema do uspešne transplantacije so na voljo zgolj štiri ure, zato je hiter in varen prevoz ter usposobljena in vedno pripravljena ekipa še toliko pomembnejša. »Ko pomislim, koliko ljudi je vpletenih v ta proces, me vsakič znova gane. Tisti čas, ko sem čakala na svoje novo srce, sem se ukvarjala predvsem z vprašanji, ali bo res prišlo zame pravo srce, kako bo z ekipo, ki bo šla po srce – bodo zdravi, naspani, pripravljeni. Res sem si želela, da bi vse potekalo nemoteno, brez zapletov in da se bom zbudila z novim srcem ter da bo najtežje že za mano,« se dni in tednov pred operacijo spominja Tadeja Ravnik, ki so ji leta 2018 presadili srce. »Življenje po presaditvi srca mi pomeni veliko, ker dobiti priložnost zaživeti na novo, je res privilegij. Da sem lahko še vedno aktivna, da živim življenje, kot sem si ga zamislila, da sem lahko še naprej mama, da spremljam hčerko, ki odrašča. Se z njo smejim, jo spodbujam. Sem z družino in z vsemi, ki jih imam rada. Delamo stvari, ki jih pred samo operacijo nisem mogla. To je res nekaj, za kar sem zelo, zelo hvaležna,« o svoji zgodbi govori Tadeja, ki se s toplino spominja tudi trenutka, ko se je po operaciji lahko zahvalila kirurgu Tomislav Klokočovniku in njegovi ekipi. »Ko sta prišla k meni z nasmeškom, smo vsi čutili neizmerno ganjenost. To so trenutki, ki jih ne bom nikoli pozabila. Vesela sem, da sem se kasneje lahko zahvalila tudi nekaterih drugim posameznikom, ki so sodelovali pri moji transplantaciji,« dodaja Tadeja, ki hvaležnost izraža tudi do darovalca in njegove družine, ki so se odločili za darovanje organov. »S svojo zgodbo želim spodbuditi ljudi, da se o tem pogovarjajo. Nikoli ne vemo, kdo bo naslednji potreboval organ – morda bomo to mi ali naši bližnji,« pravi.

Kdo lahko daruje?

Posameznik lahko po smrti organe daruje le v primeru možganske smrti in ob neprizadetosti drugih organov.

Življenje po transplantaciji ni več enako

»Oseba se za transplantacijo odloči, ker ji takšna operacija lahko precej izboljša kakovost življenja,« izpostavlja Aljaž Prevolšek, ki je prestal dve transplantaciji, leta 2013 transplantacijo pljuč in pet let kasneje še transplantacijo ledvic. »Tudi moje življenje se je precej izboljšalo, zahvaljujoč obema transplantacijama. Na primer, prešel sem od tega, da sem se moral vedno ustaviti, če sem želel prehoditi dve nadstropji stopnic, na to, da se lahko dandanes ukvarjam s prav vsakim športom. Brez težav zdržim tudi do dve uri zelo intenzivnega tenisa,« pripoveduje Aljaž, ki je darovalcem in njihovim družinam neizmerno hvaležen. »Želim si, da bi si jih prav vsak od nas vzel za vzgled, saj so s svojo nesebičnostjo pomagali do devetim različnim ljudem, da so prišli do nove priložnosti za življenje. Med drugim tudi meni,« izpostavlja Aljaž.

Za Petra Tišlerja, ki je leta 2016 prestal presaditev ledvic in trebušne slinavke, je to pomenilo nov začetek. »Pred tem sem bil 37 let na inzulinu in zadnja štiri leta na dializi. Zdaj je moje življenje povsem drugačno – brez večjih omejitev pri hrani, brez dialize in inzulina. To je zame nov svet, boljši svet,« pripoveduje.

Podobno zgodbo deli tudi Janez Pečkaj, ki mu je presaditev ledvice omogočila svobodo, ki si je prej ni mogel predstavljati. »Nisi več omejen s količino popite tekočine, lahko greš na potovanja, odpade dializa trikrat na teden. Vsako jutro se zbudim z veseljem in z užitkom živim novo življenje,« pravi.

Zanimivosti

ustvarjanje, otrok, božič, okraski
Ustvarjamo z otroki

Staro v novi podobi: praznično vzdušje z recikliranimi okraski

ščitnica
Hrana za zdravje

Ščitnica za normalno delovanje potrebuje minerale, predvsem jod

rep51-2024_naslovka
Zanimivosti

Dolg seznam slovenskih politikov, ki služijo interesom kitajskega režima

ledena-gora-a23a
Ledeni popotnik

Največja ledena gora na svetu se zopet premika

valovni oblak
Narava

Nad južnim obrobjem Alp nastal »valovni oblak«

hipersenzibilni otroci godnic (1)shutter
Motnje zaznavanja

Zakaj številko otrok s težavami bliskovito narašča?