O tem so denimo včeraj poročali v oddaji Tarča na TV Slovenija, kjer so navedli, da naj bi varnostniki policisti nepooblaščeno zbirali zasebne podatke o tožilki iz zadeve Kavaški klan, pa tudi o predsednici DZ Urški Klakočar Zupančič. Poleg tega naj policija ne bi ukrepala, ko je sumljivo vozilo zasledovalo vozila tožilke, tožilcev iz BiH in skesanca v zadevi Kavaški klan.
"Odločno zanikamo, da bi policisti CVZ GPU zbirali podatke zaradi poročanja vodstvu CVZ GPU ali vodstvu policije ali celo izvajali prikrite preiskovalne ukrepe," so zapisali.
"Poudarjamo, da policija prikrite preiskovalne ukrepe izvaja samo na podlagi zakona in odredb državnega tožilstva ali sodišč, zato so trditve o nezakonitem ravnanju policistov popolnoma neutemeljene," so zatrdili na generalni policijski upravi.
Kot so dodali, so "podobne škodljive trditve" tudi sami zaznali v medijih. "Znano nam je, da isto preiskuje tudi Oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili Specializiranega državnega tožilstva. Domnevna odklonska ravnanja predstavljajo tveganje za notranjo varnost v policiji, zato vsak podatek o odklonskem ravnanju preverimo v notranjevarnostnem postopku," so še zapisali.
"Zaradi zagotavljanja javnega interesa, objektivne in vsestranske informiranosti poudarjamo tudi, da vodstvo policije deluje v skladu z zakoni in predpisi ter pri izvajanju svojih nalog sledi načelom zakonitosti, strokovnosti in politične nevtralnosti. Trditve v nasprotju s tem so zavajajoče in temeljijo na napačnih ter škodljivih domnevah," so opozorili.
"V policiji imamo vzpostavljene prijavne poti in ukrepe za zaščito prijaviteljev, ki prijavljajo odklonska ravnanja. Prijaviteljem odklonskega pojava ali ravnanja zagotavljamo anonimnost. Uslužbenec policije je dolžan poročati o odklonskem pojavu ali ravnanju, če je o takšnem pojavu ali ravnanju obveščen ali kako drugače izve zanj. Prav tako je v zakonu in predpisih določeno, da ne more biti nihče na kakršenkoli način kaznovan, ker je naznanil pojav ali ravnanje, za katero verjame, da ima znake odklonskega pojava ali ravnanja," so spomnili.
Navedli so, da je CVZ v mnogih primerih zahtevnih varovanj varovanih in ogroženih oseb dokazal strokovnost in profesionalnost pri izvedbi ukrepov varovanja, ki pa so v izključni pristojnosti policije.
Izpostavljeno
Razkrivamo 4 TOP TRENDE za čarobno okrašen dom
Policija sodeluje s Komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb korektno in v skladu z veljavno zakonodajo, so še sporočili.
Tožilka se je počutila ogroženo
Kot so med drugim včeraj navedli v oddaji Tarča, kjer so se sklicevali na omenjeno tožilko, so januarja letos v spremstvu specialcev na veleposlaništvo BiH peljali skesanca. Pri tem jih je ves čas zasledoval sumljiv avtomobil neznanih tablic. Tožilci BiH so bili ob tem pretreseni in so terjali odgovore, slovenska tožilka pa je o zaznani nevarnosti nemudoma obvestila vodstvo policije ter Center za varovanje in zaščito (CVZ).
Zahtevala je preiskavo, a se po njenih besedah ni zgodilo nič in tudi danes trdi, da je zadeva ostala nepreiskana. Omenjeni skesanec je bil nato pred dnevi ubit v Ljubljani, kot kaže, v mafijski likvidaciji. Kot je v današnji oddaji dejal eden od varnostnikov tožilke, ki je ostal anonimen, se v času, ko so ugotovili, da se za vozilom tožilke in na lokaciji, kamor se je pripeljal kasneje umorjeni skesanec, vozi neznano vozilo, ni ukrepalo. "Če bi se takrat ukrepalo, bi bil umorjeni lahko še živ," je opozoril.
S policije so za Tarčo sporočili, da so okoliščine omenjenega dogodka preverjali. Ugotovitev pa ne morejo razkriti, ker bi lahko z razkritjem tajnih podatkov "resno ogrozili življenje ali osebno varnost uslužbenca policije ali osebe, ki je sodelovala s policijo", so dodali.
Tožilka se je počutila ogroženo in je opozarjala, da pristojni niso ukrepali. Vodstvo CVZ je po njenem prepričanju celo izvajalo "odklonska, nestrokovna, pa tudi kazniva dejanja", kar je prijavila pristojnim organom policije in posebnemu oddelku specializiranega državnega tožilstva (SDT). Vodstvo CVZ pa se ji je po njenih navedbah maščevalo tako, da so razpustili njeno ekipo varnostnikov ter ji namenili drugo. Ker je ni sprejela, je bila nato več mesecev brez varovanja. Šele po umoru skesanca na Brdu je varovanje spet sprejela, vrnili pa so ji prvotno ekipo.
Glede določenih ravnanj pri varovanju tožilke je vložena kazenska ovadba, ki jo obravnava generalno državno tožilstvo, je za Tarčo potrdila generalna državna tožilka.
