Na skupnosti občin odgovarjajo, da bi morala država namesto posplošenih kritik sodelovati z občinami. Večina občin še nima izračunov, koliko jih bo stala najnovejša plačna reforma. Občine sicer pozdravljajo dvig plač. Tako bodo vsaj nekoliko bolj privlačne za iskalce zaposlitve in bodo lažje privabljale nove kadre. Vendar bo postopno zviševanje plač, tako uslužbencev na občinah kot vseh zaposlenih v vrtcih, občinam povzročilo precej sivih las. Njihove plače namreč zagotavljajo občine. Že prejšnji teden smo pisali o tem, da so nam z Občine Vrhnika sporočili, da se bodo zagotovo stroški nekaterih storitev prevalili na občane.
Na ministrstvu za finance pojasnjujejo, da so s predstavniki združenj občin dosegli dogovor o višjih povprečninah za prihodnji dve leti. Tako bo naslednje leto vsaka občina prejela 771,33 evra na prebivalca, naslednje leto pa slabe štiri evre več. Vendar je bil ta dogovor sklenjen, še preden je vlada dosegla dogovor s sindikati javnega sektorja.
Gospodarstvo
Vas zanima edinstvena priložnost s stabilnimi donosi in nizkim tveganjem?
Na ministrstvu za finance sicer mirijo, da če se izkaže, da občine za določene namene nimajo načrtovanih dovolj sredstev, obstajajo različne možnosti. Kot eno so navedli prerazporeditev sredstev.
Občine se soočajo z naraščajočimi stroški, ki se ne pokrijejo vedno, ponavljajo v Skupnosti občin Slovenije. Do tega pa prihaja predvsem zaradi sistemskih odločitev vlade, med katere spada tudi dvig plač v javnem sektorju, ki jih morajo potem občine financirati iz svojih omejenih virov. Če teh virov ne najdejo, potem sledi, tako kot so ponekod že napovedali, da morajo stroške prenesti na občane.
V skupnosti občin dodajajo, da bi morala država namesto posplošenih ocen oziroma kritik, da občine ne storijo dovolj za racionalizacijo poslovanja, sodelovati z občinami in z njimi poglobiti dialog.
