Zaslišana sta bila nekdanji komercialni direktor Imosa Mitja Majnik in stečajna upraviteljica te družbe Branka Remškar. Precej daljše je bilo zaslišanje Majnika, ki se med drugim na vprašanje specializiranega državnega tožilca Boštjana Valenčiča ni spomnil svojih domnevnih besed, da je Imos rad delal usluge tako levim kot desnim, kar je na glavni obravnavi septembra izpovedala nekdanja prva nadzornica te družbe Danica Vrtačnik.
Tožilcu Luki Moljku poleg tega Majnik ni mogel potrditi niti zavrniti trditev nekdanje sodelavke Nikolaje Kogovšek Gilčvert, da je cenitev zemljišč v Trenti, ki je znašala manj kot 20.000 evrov, opravila po njegovem naročilu in mu jo nato predala. Zatrdil je, da se tega ne spominja, a da je Kogovšek Gilčvert, ki se je s cenitvami nepremičnin ukvarjala izven svojih službenih dolžnosti, te občasno naredila za prodajalce, ne pa za Imos, ter da ji te "popoldanske dejavnosti" ni nikoli oporekal.
Majnik z Janšo osebno ni komuniciral
Kot je še povedal, Imos pred nakupi nepremičnin nikoli ni naročal cenitev, pač pa so sami izdelovali "strukturo cene", pri čemer pred nakupi največkrat niti niso delali konkretnih načrtov, pač pa preučili različne možnosti in se na koncu odločili na podlagi potencialnih tržni donosov.
Sodišču je Majnik še povedal, da pri konkretnem poslu z zemljišči v Trenti osebno z Janšo ni nikoli komuniciral, ni pa vedel pojasniti, kdo se je dogovarjal z njim in družbo Eurogradnje. Zemljišče in nepremičnine v Trenti je poznal, ker se je tam večkrat vozil s kolesom, ogledal si ga je tudi skupaj z obtoženim Kastelicem. Prepričan je, da so bile na trgu vredne precej več kot ocenjenih 17.000 evrov, sam pa si jih kot direktor podjetja po tej ceni ne bi upal prodati, je zatrdil.
Večino nepremičnin iz stečajne mase Imosa prodali
Na vprašanje tožilca, ali so pred nakupom zemljišča glede na vse omejitve znotraj Triglavskega narodnega parka preverjali tudi izvedljivost idejnih projektov, je Majnik odvrnil, da če bi ocenjevali izvedljivosti vsakega projekta, potem Imosa sploh ne bi bilo, saj ne bi naredili nobenega posla.
Stečajna upraviteljica Imosa pa je med drugim povedala, da so za vse nepremičnine, ki so se znašle v stečajni masi, izdelali cenitve po tržni in likvidacijski ceni, večinoma so jih tudi že prodali. Na vprašanje Kasteličevega zagovornika Gorazda Fišerja, ali so te prodajali po ocenjenih vrednostih ali pa vendarle tudi po višji cenah, je dejala, da je to bilo zelo različno.
Se pa Remškar ni spomnila, da bi jo kdorkoli posebej kontaktiral in se zanimal za nakup nepremičnin v Trenti, čeprav so to v nekaterih primerih interesenti poskušali, a jih je napotila na uradne postopke, ki jih je peljala v tej zvezi. Primopredajo je sicer ob stečaju opravila s takratnim direktorjem Jožetom Novakom, glede posameznih poslov pa se je pozneje največkrat slišala z Majnikom, vendar ne tudi glede Trente. Na izrecno vprašanje odvetnika Fišerja je potrdila, da s Kastelicem o teh zadevah ni govorila. Sojenje se bo z zaslišanjem novih prič nadaljevalo 6. decembra.
Protestirali pred in po obravnavi
Že pred današnjo obravnavo se je sicer pred celjskim sodiščem zbralo kakšnih 20 protestnikov, ki so podprli Janšo in protestirali proti slovenskemu sodstvu, ki je po njihovem mnenju skorumpirano. Ob 14. uri je prišlo še do protestnega shoda pred celjsko sodno stavbo. Zbrani so protestirali proti po njihovem mnenju "skorumpiranemu slovenskemu sodstvu". Kot je dejal Janša, gre za začetek upora proti krivosodju. "Današnje zborovanje v Celju je začetek upora proti krivosodju, ki bo trajal, dokler bo treba. Lahko nas zaprejo, lahko nam naložijo še 100.000 evrov kazni, a mi ne bomo odnehali," je zbranim dejal Janša in ob tem izrazil upanje, da njegova stranka na naslednjih volitvah zbere 51 odstotkov glasov.
Zbrana množica je med drugim vzklikala "mafija, mafija", a jim je prvak SDS dejal, da to ni ustrezna beseda za slovensko krivosodje, saj mafija spoštuje nekaj pravil, tukaj pa gre po njegovih besedah samo za oblast. "Če slovenskemu krivosodju rečete mafija, žalite mafijo. To je huje od tega, ker mafija se predstavlja kot mafija, tukaj pa se krivosodje predstavlja kot pravosodje, kot nekaj, nad čemer je samo modro nebo, proti kateremu ne smeš reči ničesar, saj si tako ali drugače kaznovan. In če kakorkoli izrečeš kakšno kritiko, ti očitajo, da ne spoštuješ institucije," je dejal Janša.
Kot je še povedal, je ta institucija v samem vrhu po številu sodnikov v Evropski uniji, hkrati pa ima država največ razveljavljenih sodb zaradi kršitev človekovih pravic na Evropskem sodišču za človekove pravice. Takšen sistem je po njegovem mnenju glavna ovira zato, da Slovenija še vedno ni postala tisto, za kar smo glasovali na plebiscitu pred dobrimi tremi desetletji. "Dokler tukaj ne bomo uspeli vzpostaviti reforme, ne bo ne demokracije v Sloveniji, ne boljše prihodnosti, ne vladavine prava in ne enakih vatlov za vse," je dejal Janša in dodal, da je ključen korak do boljše Slovenije, da si vzamejo besedo nazaj.
Na zborovanju so v podporo Janši spregovorili še poslanca SDS Zvonko Černač in Andrej Kosi ter novi predsednik podmladka SDS Slovenske demokratske mladine Luka Simonič.
Za kaj sploh gre v zadevi Trenta?
Tožilstvo Kastelicu očita kaznivo dejanje zlorabe na škodo podjetja Imos, Gantarju in Janši pa pomoč pri omenjenem dejanju. Janša je namreč pri Imosu leta 2005 kupil stanovanje v Ljubljani, ki ga je financiral tako, da je zanj ponudil dotedanje enosobno stanovanje, znesek drugega obroka pa naj bi mu družba podarila preko navideznega posla z več kot 15.000 kvadratnih metrov velikim zemljiščem v Trenti.
Katić: »Politiki moramo biti zgled pri spoštovanju pravne ureditve«
Spoštovanje pravne države in pravic vseh posameznikov, tudi tistih, ki se znajdejo pred sodiščem, je temelj naše demokratične ureditve in pravne države, pa je v odzivu po zboru podpornikov Janeza Janše pred sodiščem v Celju dejala pravosodna ministrica Andreja Katič, ki se je o shodu pogovarjala s predsednikom vrhovnega sodišča Miodragom Đorđevićem. Strinjala sta se, da opozorila o spoštovanju pravne države, neodvisnosti sodstva in strpnega dialoga žal vsakič znova naletijo na gluha ušesa.
»Vse izjave, ki spodbujajo sovraštvo, delijo družbo in zastrupljajo politični prostor, so nesprejemljive. Takšna dejanja ne le ogrožajo temeljne vrednote naše družbe, ampak tudi spodkopavajo zaupanje v naše pravosodje,« so na pravosodnem ministrstvu povzeli besede Katić.
Neodvisnost sodstva je po njenih besedah ključnega pomena za ohranjanje pravičnosti in stabilnosti slovenskega pravnega sistema. Vse poskuse njene erozije je treba zavrniti, saj so v nasprotju z osnovnimi vrednotami, na katerih temelji Slovenija kot pravna država, je poudarila. Katić ponovno poziva vse politične akterje, da ravnajo odgovorno, spoštujejo vlogo sodstva in se vzdržijo vsakršnega spodbujanja sovraštva, so še sporočili s pravosodnega ministrstva.
