Tako kot do sedaj bodo mesta s prižigom luči, ki jih ne gre zamuditi, začela večinoma v začetku decembra. Najbolj zgodnji bodo med drugimi v drugem največjem mestu Mariboru, kjer bodo luči prižgali že 28. novembra na Trgu Leona Štuklja ob 17. uri. Seveda bo praznično vzdušje dopolnjevala božična sejmu z lokalnimi dobrotami, rokodelskimi izdelki in božičnimi okraski, iz panoramskega kolesa pa bodo obiskovalci lahko občudovali praznično osvetljeno mesto, za otroke pa bodo postavili v bližini tudi manjši vrtiljak. Letos bo tako mesto v prazničnem času razsvetljevalo več kot 40 kilometrov »čarobnih niti«, ki bodo tudi letos simbolizirale povezanost med ljudmi.
Kot po tekočem traku
Dan za tem, 29. novembra, se bo začelo praznično dogajanje v Ljubljani, prižig bo na Prešernovem trgu on 17. uri. Za okrasitev je tudi letos poskrbel Zmago Modic, mestno jedro je okrasil z več kot 800 svetlobnih umetnin. Tradicionalni praznični sejem bo tudi letos poskrbel za dodatno dogajanje, kot osrednja atrakcija pa ostaja 21 metrov visoka okrašena smreka na Prešernovem trgu. Prestolnico bo tako do 15. januarja 2025 krasilo kar 50 kilometrov prazničnih lučk, devet okrašenih smrek in 89 zelenih dreves, ki jih bodo kasneje vrnili v naravo.
Portorož in Piran bosta prednovoletno dogajanje odprl 30. novembra s prižigom lučk ob 15. uri in koncertom, letos veliko stavijo tudi na obmorsko drsališče v nekdanjem skladišču soli Grando. Praznično dogajanje so letos poimenovali Morje zimskih doživetij, eden od vrhuncev pa bo zagotovo tradicionalni festival penin 26. decembra.
Na Bledu bodo luči prav tako prižgali 30. novembra ob 17. uri, rdečo nit prireditev, ki se opira na romantično podobo alpskega bisera, bo popestrila nova čarobna dekoracija, ki bo še izdatno osvetlila pristno rajsko podobo Bleda. V praznično preobleko bodo odete okoliške vasi, ob promenadi pa bodo zažarele svetlobne skulpture.
V Velenju pa se bo praznično vzdušje začela v sredo 1. decembra kjer bodo gorele do 14. januarja, dogodek bodo spremljali glasbenimi nastopi, otroške delavnice, v obeh mestih ne bo manjkal tudi praznični sejem.
V Kranju sledi prižig lučk v petek 3. decembra. Na Gorenjskem se bo ob tem začel osrednji dogodek ob 17. uri na Glavnem trgu, kjer stoji tudi osrednja praznična smreka. Osvetljeni Prešernovi verzi, ki dodatno krasijo mesto, bodo goreli vse do 8. februarja. Božični sejem bo obiskovalce razvajal s ponudbo lokalnih dobrot.
V Kopru bodo luči prižgali 6. decembra ob 17. uri, letošnje pranzovanje nosi ime Fantazima, osebnost pa bo Pravlična ulica. Devet izložb v Čevljarski ulici in eno na Prešernovem trgu, v knjigarni Libris, bodo krasile atraktivne postavitve, v katerih so v ospredju zimzelene ilustracije priljubljene slovenske ilustratorke Jelke Reichma.
Lučke bodo gorele tudi v nekaterih drugih mestih, s prižigi pa bodo predvidoma začeli v Celju 30. novembra, na Ptuju 2. decembra ter Murski Soboti in Novem mestu 5. decembra.
Zanimivosti
Ozaveščenost o pomenu zavarovanj se v Sloveniji iz leta v leto povečuje
Živali so v prazničnem času pod velikim stresom
A žal ne manjka tistih, ki pa se prazničnih dni ne veselijo najbolj. Po običaju jih spremlja uporaba pirotehnike, ta pa tudi tako lastnike kot tudi živali predstavlja enega najbolj stresnih dni v letu.
Psi namreč slišijo zvoke več tisočkrat bolj intenzivno kot ljudje, zaradi česar pirotehnični poki pri njih pogosto sprožijo strah in paniko. Zato kar polovica psov še dodatno trpi zaradi ognjemetov in pokov petard.
»Psi, ki imajo prost dostop do zunanjih prostorov ali med sprehodom niso na povodcu, pogosto iščejo varne kotičke, kamor se lahko skrijejo, ali pa celo pobegnejo v popolni paniki. Mnogi psi v takih situacijah izgubijo orientacijo in lahko končajo daleč od doma, kar povečuje tveganje za prometne nesreče, poškodbe ali celo smrt,« so povedali na raziskovalnem inštitutu Pes.
Pri divjih živalih ni nič drugače, posebej nočne živali so vajene teme in miru, poki in osvetlitve okolice pa jih lahko zmedejo pri orientaciji zato pogosto zapustijo svoja naravna bivališča in s tem ogrožajo svoja življenja. »Ptice lahko zaradi dezorientacije izgubijo svoja gnezdišča, se poškodujejo ali celo poginejo, saj hrup zmoti njihov občutek za prostor. Srne in zajci se pri pokih ognjemetov pogosto umikajo iz svojega naravnega habitata. Takšne migracije vplivajo na njihovo preživetje in ohranjanje ravnovesja v ekosistemih,« še menijo na inštitutu.
Kazni so visoke, uporaba nevarna
Agencija za okolje in NIJZ opozarjata, da ognjemeti močno poslabšajo kakovost zraka, številni pa vsako leto znova pozivajo k prenehanju uporabe pirotehnike. Država se je sicer že pred časom odzvala in skušala narediti nekaj reda na tem področju, zato je uporaba pirotehničnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok,dovoljena le od 26. decembra do 1. januarja, pa tudi takrat teh izdelkov ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javna zbiranja. Globa za neustrezno uporabo pa znaša od 400 do 1200 evrov, pirotehniko pa policija tudi zaseže. Da o nevarnostih za zdravje in celo življenje ljudi pri uporabi pirotehnike ne govorimo.
