V Sloveniji je petindvajset občin z evidentiranim romskim prebivalstvom, med njimi enajst na Dolenjskem, v Posavju, Beli krajini in na kočevsko-ribniškem območju. Od leta 2021 so na podlagi zakona o financiranju občin upravičene do dodatnih državnih sredstev (3,5 odstotka primerne porabe), glavno merilo pa je število vseh prebivalcev občine. To pomeni, da večja ko je občina, več denarja dobi, ne glede na število Romov. To je za manjše občine z velikim številom Romov neustrezna ureditev.
Ena takih je občina Škocjan, v kateri Romi predstavljajo že deset odstotkov vseh prebivalcev, a ta občina med vsemi v jugovzhodni Sloveniji prejema najmanj dodatnega denarja. Letos je prejela dobrih 105.000 evrov, pri čemer je skoraj 80.000 evrov namenila za ureditev večnamenskega romskega centra, ki ga upravlja center šolskih in obšolskih dejavnosti. »Nimamo težav, da teh sredstev ne bi porabili namensko, jih je pa bistveno premalo za kaj resnejšega. Potrebovali bi vsaj 500.000 evrov, če bi želeli na letni ravni izvajati vse naloge, ki smo jih opredelili v romski strategiji, od raznih delavnic, izobraževanj in podobnih namer, s katerimi bi izboljšali socializacijo in integracijo Romov,« pravi župan Škocjana Jože Kapler.
Čim prej okrepiti centre za socialno delo
Ob tem dodaja, da se mu zdi nujno potrebno čim prej okrepiti centre za socialno delo. V vseh občinah z romskim prebivalstvom je namreč predvidenih 30 novih zaposlitev na CSD, namenjenih izključno delu z romsko populacijo. »Upam, da ta kader čim prej pride. V našem centru zdaj delajo tri delavke prek CŠOD. Vse je pripravljeno tudi za dnevno prisotnost socialnih delavcev, da bodo lahko delali z Romi neposredno v naselju, učili romske starše, kako ravnati z denarjem, kako vzgajati otroke, kako jih spodbujati, da gredo v šolo, odnosa do okolja in podobno. Delo z Romi v samem naselju je vsekakor prava smer,« pravi Kapler.
Lani je vseh 25 občin z romskim prebivalstvom dobilo 6,2 milijona evrov, letos 8,6 milijona, od tega občine jugovzhodne Slovenije in Posavja slabo polovico. Denar naj bi namenile za izboljšanje položaja romske skupnosti, urejanje naselij, integracijo Romov. Toda, kot opozarjajo predstavniki romske skupnosti in nevladne organizacije, občine ta denar porabljajo tudi za druge občinske projekte. To sicer ni prepovedano, saj je zakon napisan zelo na splošno in ne predpisuje namenskosti sredstev.
A kaže, da bo kmalu drugače. Ministrstvo za javno upravo (MJU) pripravlja novelo zakona, na podlagi katere bodo občine prejeta sredstva smele namenjati samo za točno določene namene. Ministrstvo predlaga tudi spremembo meril za izračun višine sredstev, in sicer tako, da bi bolj odražala potrebe posamezne občine. Spremenjen način razdelitve teh sredstev bi temeljil na petih merilih: število vseh prebivalcev občine, površina občine, število evidentiranih romskih naselij, ocenjeno število prebivalcev evidentiranih romskih naselij in stopnja razvitosti občine. Kot ob tem dodajajo na MJU, bodo sredstva dodeljevali občinam za leto nazaj, podlaga za izplačilo iz državnega proračuna pa bodo poročila in dokazi občin o porabljenih sredstvih. Predlog novele zakona je v sklepni fazi; vlada naj bi predlog obravnavala še ta mesec. Leto 2025 naj bi bilo prehodno, sprememba pa naj bi začela veljati s proračunskim letom 2026.
Novo mesto: Predlog kaže na nepoznavanje problematike
Toda vsi župani tem spremembam niso naklonjeni. Po mnenju novomeškega župana Gregorja Macedonija predlog sprememb kaže na nepoznavanje romske tematike in dejanskega delovanja lokalnih skupnosti na tem področju na strani ministrstev. »Mestna občina Novo mesto sicer nima težav z izkazovanjem namenskosti porabe, že pred tem smo za urejanje položaja romske skupnosti namenjali sredstva v primerljivi višini,« je dejal Macedoni. Kot dodaja, so se občine z evidentiranimi romskimi naselji s podpisom dogovora letos tudi javno zavezale k namenski porabi teh sredstev.
Novomeška občina je letos na podlagi zakona prejela nekaj več kot 895.000 evrov, lani skoraj 647.000 evrov. Ker v tekočem letu poraba sredstev še poteka, so nam posredovali podatke o ukrepih, ki so jih izvedli lani. Skoraj 270.000 evrov so namenili programom vzgoje in izobraževanja mladoletnih in odraslih Romov ter drugim usposabljanjem romske skupnosti, za urejanje prostorske problematike romskih naselij in vplivnih območij so porabili skoraj 290 tisoč evrov, za druge opaznejše ukrepe, kot so gasilske intervencije in cepljenja potepuških psov, pa dobrih 75 tisoč evrov.
Šentjernej: Kdo je Rom?
Občina Šentjernej je od leta 2021 na podlagi omenjenega zakona dobila 492.000 evrov, v tem času pa je za izboljšanje položaja romske skupnosti po lastnih evidencah porabila 335.000 evrov. Največ, 183.000 evrov, za vzgojo in izobraževanje, saj mora občina zaradi normativov in zmanjšanega števila učencev v razredih z Romi zagotoviti dodatne oddelke in prostore, sofinancira pa tudi stroške skrajšanega uvajalnega programa v vrtcu za lažji vstop v šolo, pojasnjuje župan Jože Simončič. Tu so še izdatki za zaposlovanje prek javnih del v višini 57.000 evrov, 42.000 evrov so v štirih letih namenili za izboljšanje bivalnih pogojev Romov, stroški urejanja problematike zapuščenih živali so znašali 28.000 evrov, socialnega varstva pa 25.000 evrov.
K tem 335.000 evrom Simončič prišteva še »finančno obremenitev« občinske uprave in občinskega sveta z odbori v višini 47.000 evrov, a razlika med prihodki po 20.a-členu in izdatki še vedno znaša dobrih 100.000 evrov. Romski svetnik Valentin Brajdič meni, da občina slabo skrbi za »svoje« Rome. »Razočaran sem, ker nič ne uspem, razočarani nad menoj pa so tudi Romi. Občinska romska komisija ni bila sklicana niti po incidentu na šoli,« pove Brajdič. Skupaj z ženo Darko, ki je bila pred njim dva mandata šentjernejska romska svetnica, poudarita, da veliko Romov živi v prostorski stiski in bi jim bilo treba pomagati. Že predolgo opozarjajo tudi na ureditev otroškega igrišča na Trdinovi cesti in vzpostavitev kakega vrtca v samem naselju, kot ga imajo v Dobruški vasi, v katerem bi se njihovi otroci lažje vključili v učenje in socializacijo.
»Kot župan si zelo želim, da bi država natančneje definirala namene in porabo teh sredstev,« ob tem pravi Simončič. »Mislim sicer, da bo pri tem imela zelo velike težave. Bi pa priporočal, da se na začetku reši osnovno vprašanje – kdo je sploh Rom, komu pravzaprav ta status pripada in komu so v resnici ta sredstva namenjena,« še pravi Simončič.
Koraki k legalizaciji
Občina Brežice je iz naslova 21.a-člena letos prejela 655.000 evrov, lani 474.000 evrov, v štirih letih skupaj več kot milijon in pol. »To je veliko denarja, marsikaj bi se lahko naredilo,« pravi Iztok Kosec iz brežiškega romskega naselja Krušče, eden redkih v naselju z vsaj nekaj leti delovne dobe. Kosec je bil svoj čas član občinske komisije za spremljanje položaja romske skupnosti, nato pa je izstopil, ker, kot pravi, konkretnih premikov ni bilo. »Občina je postavila avtobusno postajališče pred naseljem, vsako leto nam pripeljejo tudi nekaj peska za pot skozi naselje. To je bolj ali manj vse. Bi se pa morala v prvi vrsti ukvarjati z legalizacijo naselja. No, zdaj se vendarle nekaj dogaja v tej smeri, ampak nič ne verjamem, dokler ne bo narejeno,« pove.
Občina Brežice Uradu za narodnosti redno poroča o porabi teh sredstev, a podatka, koliko namenijo za izboljšanje položaja romske skupnosti, nam od Bogdana Palovšnika, brežiškega podžupana in predsednika občinske Komisije za spremljanje položaja romske skupnosti, ni uspelo izvedeti. Poudarja, da zakon ne določa namenske porabe sredstev iz 21.a-člena, in priznava, da občina del teh sredstev porabi tudi za druge projekte. Toda hkrati odločno zavrača trditve, da se v zadnjih letih za izboljšanje položaja romske skupnosti ni nič naredilo. Ob tem nam pokaže štiri gosto tipkane strani z vsemi aktivnostmi občine in omenjene komisije v zadnjih dveh letih. »Določena sredstva so bila porabljena za romske pomočnike v šolah, za varnostnika na OŠ Velika Dolina, za razne delavnice in izobraževanja v smislu integracije Romov, za javna dela na CSD v programih za Rome. V zadnjem času pa denar namenjamo predvsem za legalizacijo in odkup zemljišč na območju nelegalnega naselja Krušče.«
Po njegovih besedah je 34 od 35 lastnikov zemljišč (vsa so kmetijska) že podpisalo kupoprodajne pogodbe. Ko bodo podpisane vse, sledita priprava dokumentacije in sprememba prostorskih aktov. »Morda nekaterim Romom še ni čisto jasno, da bodo morali zemljišča odkupiti, če bodo želeli legalizirati svoje hiše. Predvideno je obročno odplačevanje, obroki bi se jim trgali od socialnih transferjev,« pojasni Palovšnik. Lani so po podatkih občine za pripravo prostorske dokumentacije za Krušče in odkupe zemljišč namenili 81.000 evrov. Podatka o tem, koliko naj bi v ta namen porabili letos, nismo dobili. Po legalizaciji naselja sledi infrastrukturna ureditev, vse od asfaltiranja ceste. Voda je že v naselju, a ker hišnih številk ni, imajo samo en števec, zato gospodinjstva mesečno plačujejo pavšal, ki je okoli 80 evrov.
Črnomelj: Dokazovanje bo težko
Palovšniku se sprememba zakonodaje do določene mere zdi smiselna, hkrati pa se boji zapletov pri dokazovanju izvedenih ukrepov. »Če bodo sredstva namenska, bodo potrebna zares temeljita navodila, za katere namene bo lahko denar porabljen. Da se ne bomo potem ob koncu leta 'lovili' z ministrstvom, češ da smo naredili nekaj, do česar nismo upravičeni.«
Podobno meni črnomaljski župan Andrej Kavšek, ki odločno nasprotuje omenjeni spremembi zakonodaje. »Poročanje o izvedenih projektih ni problem, to počnemo že zdaj. Ne bom pa dovolil, da bi vnaprej zalagali denar in pripravljali projekte, potem pa se bo našel nekdo, ki bo rekel, da ta in ta projekt ni upravičen do denarja. Urad za narodnosti je opredelil, kaj se s tem denarjem lahko počne in kaj ne. Kaj bodo torej opredeljevali s spremenjenim zakonom? Ali nova šola morda ni tudi za Rome? Ali pa vrtec? Ta sprememba bo samo zavrla urejanje problematike in se bojim, da bomo občine naredile še manj, kot smo do zdaj. Še vedno pa upam, da zakonodaja v taki obliki ne bo sprejeta.«
Občina Črnomelj, v kateri po županovih besedah živi že blizu 900 Romov, je od leta 2021 do letos iz naslova 20.a-člena prejela skoraj 950.000 evrov. Po podatkih, ki so nam jih posredovali z občine, so leta 2022 za izboljšanje položaja romske skupnosti namenili 171.000 evrov, lani pa okoli 80.000 evrov, pri čemer v odgovoru, ki so nam ga poslali, omenjajo še druge izdatke, a jih ne opredelijo. »Neporabljena sredstva iz lanskega leta se bodo porabila za projekt gradnje kanalizacije in čistilne naprave Lokve, ki je ocenjen na 1,5 milijona evrov, za projekt varne prometne ureditve cestišča od vstopa v cono TRIS do konca Kanižarice, gradnjo OŠ Loka, v katero je vključenih skoraj 12 odstotkov Romov, ter dodatno elektrifikacijo v naseljih Lokve in Kanižarica,« so sporočili iz kabineta župana.
Z vprašanjem, ali je občina naredila dovolj za izboljšanje položaja romske skupnosti, smo se obrnili tudi na črnomaljskega romskega svetnika Boža Rozmana, a odgovora nismo dobili.
Najprej prostorska integracija
Sredstva, ki jih prejemajo omenjene občine, so po mnenju Petra Dirnbeka Vatovca, sekretarja na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter dobrega poznavalca Romov in njihovega življenja, vsekakor potrebna in dobrodošla. »Jih pa moramo razumeti kot sredstva za manjšanje razvojnega zaostanka na področju zaposlovanja in socialnega vključevanja, to pa se začne s prostorsko integracijo – legalizacijo naselij,« poudarja.
Po njegovih besedah bi bilo dobro, da bi imela vsaka lokalna skupnost zaposlenega koordinatorja, ki bi povezal vse akterje na terenu, imel pregled, kaj se v teh naseljih dogaja, kakšna so izhodišča in kakšni so napredki. »Če imaš to čuječnost, interes, budnost in če si pripravljen teči na dolgi rok 10 ali 20 let, rezultat gotovo bo,« pravi. »Moja ocena je, da ni vse črno. Tudi statistični podatki kažejo, da vse več otrok hodi v šolo in vrtce, sploh v okoljih, v katerih so bili opravljeni koraki zbliževanja in se izkoristijo vse možnosti programov, ki jih ponujajo razna ministrstva.«
Dvakrat na teden je bilo premalo
Prav to v dveh novomeških romskih naseljih že petnajst let, vsak dan po pet ur z otroki in njihovimi družinami, počne Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto. »Po vsem tem času imamo dober vpogled v to, kako Romi razmišljajo, se odzivajo na določene ukrepe. Tako na podlagi njihovih potreb oblikujemo tudi vsebine naših programov,« pove Tina Cigler iz DRPD, kjer si v okviru njihovega regijskega NVO centra prizadevajo za takšno prakso motivirati tudi druge občine v regiji.
Kot pravi, izkušnje kažejo, da je za napredek ključna predvsem kontinuiteta. »Ko smo v naselja hodili dvakrat tedensko, pravih rezultatov ni bilo. Kazati so se začeli, ko smo program začeli izvajati vsak dan. Ključno je spremeniti vzorce ravnanja, dopolniti manjkajoče znanje in veščine, za to pa je potrebno kontinuirano delo, seveda ob vseh drugih ukrepih, ki jih občine izvajajo, od vložkov v infrastrukturo naprej,« pravi.
A prav kontinuirano delovanje najpogosteje umanjka, saj terja ogromno napora, dodaja. »Za učinkovito delo z Romi je potreben vrhunsko usposobljen kader, s strokovnim znanjem in z afiniteto do tega dela, ki bo tam vsak dan, in to – kot nas uči Murska Sobota – dvajset, trideset let. Šele potem lahko pričakujemo rezultate. Tako delamo v Novem mestu petnajst let, pa že zdaj vidimo, da vse več romskih otrok uspešno konča osnovno šolo in nadaljuje izobraževanje.« Njihov dnevni center v naseljih Brezje in Jedinščica obiskuje 180 otrok oziroma 70 odstotkov vseh novomeških šoloobveznih romskih otrok, dve tretjini jih napreduje v šoli. V večini preostalih občin jugovzhodne regije takih projektov ali ni ali pa žal ugasnejo po preteku financiranja.
Prav tako je po besedah Ciglerjeve nujno, da se takšni programi izvajajo v popoldanskem času, ko se otrok iz šole vrne v nespodbudno okolje, v katerem nima ustrezne podpore, saj so večinoma tudi starši nepismeni. Na Dolenjskem in v Beli krajini trenutno potekajo štirje javni socialnovarstveni programi, ki jih financira MDDSZ, od tega dva v Novem mestu izvaja DRPD, tretji je v Metliki in četrti v naselju Vejar v Trebnjem, oba izvaja center za socialno delo. Ministrstvo za šolstvo pa sofinancira programe CŠOD oziroma večnamenske romske centre, v katerih izvajajo učno pomoč in aktivnosti, v katere se vključujejo starši in otroci.
Nujen je multidisciplinaren pristop
Kot ob tem poudarja Tina Cigler, je nujno delati s celotno družino. »Najprej je treba romske starše ozavestiti, kako pomembno je pošiljati otroke v šolo. Zato je ključen multidisciplinaren pristop, ob močnem povezovanju vseh služb. Samo vlaganje v infrastrukturo ali programe zaposlovanja, če hkrati ne poteka tudi intenzivno delo z otroki in s starši, še ni dalo učinka,« dodaja.
Po njenem mnenju bi bilo tako smiselno denar, ki ga občine dobijo, vložiti tudi v strokovno usposobljen kader, ki bo vsak dan v naselju, ter zagotoviti programe v več občinah v regiji, saj se Romi selijo. »Ljudem je treba pojasniti, da tega denarja ne dobijo neposredno Romi, ampak z njim urejamo tisto, kar bo vsem nam kot družbi omogočilo boljše sobivanje,« sklene Tina Cigler.
