V deželi tisočerih otokov je stkala mrežo poznanstev, na podlagi katerih so se začele vzpostavljati povezave med posameznimi slovenskimi in filipinskimi podjetji. Toda prav velikih premikov (še) ni bilo, slovenska podjetja so se še vedno raje ozirala po bližnji, evropski okolici, glede delovne sile pa predvsem po območju nekdanje skupne države.
A slovenska podjetja so kmalu začela ugotavljati, da bližnje sosedstvo ni več dovolj in da se bo treba povezovati, tudi na področju delovne sile, globalizirati. Postala so vse bolj zainteresirana za povezave z bolj oddaljenimi državami, tudi s Filipini. Da bi državi zbližala, je Toth Kostevc konec lanskega leta ustanovila Slovensko-filipinski poslovni klub s ciljem, da se začneta slovensko in filipinsko poslovno okolje povezovati.
Prve povezave
»Naš partner na Filipinih je Trgovsko-gospodarska zbornica filipinskih otokov, ki ima vzpostavljeno odlično mrežo povezav z ministrstvi, različnimi poslovnimi klubi, podjetji in s tem odličen vpogled v dogajanje in priložnosti na področju gospodarstva. Hkrati pa smo mi povezava za filipinske gospodarstvenike, ki jim prenesemo pomembne informacije o trgu, ustreznih proizvajalcih, podjetnikih v Sloveniji,« opisuje sogovornica.
Poleg vzpostavljanja gospodarskih povezav se Slovensko-filipinski poslovni klub ukvarja tudi s pomočjo pri iskanju in zaposlovanju filipinskih delavcev pri nas, kar pa poteka prek akreditirane filipinske agencije, ki skrbi za pridobivanje kadra. Kot pravi Toth Kostevc, povpraševanje po filipinskih delavcih narašča. Eno večjih podjetij, ki je filipinske delavce že zaposlilo na Hrvaškem, je slovenski ponudnik avtobusnih prevozov. Zdaj jih želi zaposliti tudi v Sloveniji in je zato na Filipine že poslal svoje interne inštruktorje.
Pot, dolga pol leta
Po uradnih, javno dostopnih podatkih je v Sloveniji trenutno zaposlenih okoli 200 filipinskih delavcev. Kot pravi Toth Kostevc, je pot do vseh potrebnih dovoljenj za delo in bivanje pri nas dolga približno pol leta. Poteka prek filipinskega urada za migracije in je strogo nadzorovana. Slovensko podjetje najprej sporoči, koliko in kakšne delavce potrebuje. Anamarija Toth Kostevc se nato poveže s filipinsko agencijo za posredovanje delovne sile.
»Ko preverimo, ali je na Filipinih sploh mogoče pridobiti želeno delovno silo, gre podjetje v postopek akreditacije. To pomeni, da moramo obsežno dokumentacijo poslati na filipinski konzulat, ki je po novem za Slovenijo na Dunaju, in ne več v Milanu. Akreditacija podjetja je nujna, sicer delavcev s Filipinov ne more zaposliti.« Podjetje mora ob tem vedeti, da bo moralo filipinskim delavcem zagotoviti letalsko karto in plačati bivanje v Sloveniji za celotno obdobje zaposlitve.
Sledi dokončna akreditacija podjetja v Manili, šele nato filipinska agencija objavi prosta delovna mesta za slovensko podjetje. Ko agencija zbere življenjepise, v podjetju naredijo ožji izbor in opravijo razgovore s kandidati na spletu. Dokumentacijo nato pošljejo na slovensko konzularno predstavništvo na Filipinih in nazadnje na slovenski zavod za zaposlovanje ter upravno enoto. Potem končno sledi podpis pogodbe.
Kdaj memorandum o zaposlovanju
Kot pravi Anamarija Toth Kostevc, imajo povpraševanje po vseh mogočih profilih, od sobaric, kuharskih pomočnikov, čistilk do gradbenih delavcev in voznikov. »Seveda pa iščemo ljudi, ki že imajo ustrezna znanja. Večina med njimi je že delala v tujini, poleg tega znajo angleško, saj je angleščina na Filipinih tudi uradni jezik. Naše delo je torej pomoč pri vseh teh postopkih. Podjetja pa si morajo preračunati, kaj pomeni, če delovne sile nimajo in njihovo delo stoji ter koliko jih stane denimo filipinski delavec.«
Kot poudarja, bo postopek zaposlovanja bistveno lažji, ko bosta državi podpisali memorandum o zaposlovanju, kar pa se vleče že skoraj eno leto. Prav tako Slovenija na Filipinih še vedno ni odprla veleposlaništva, pač pa le konzulat. Datum odprtja veleposlaništva še ni znan, predvidoma naj bi se to zgodilo v začetku prihodnjega leta, ko naj bi na Filipine poleg politične delegacije odpotovala tudi močna gospodarska. »Gradimo torej osnove, temelje. Posamezna podjetja so se sicer že povezala, a gre bolj za mikrozgodbe. Nasploh pa smo še vedno v stanju učenja in spoznavanja,« pravi Anamarija Toth Kostevc.
