Vladna služba za obnovo po poplavah in plazovih je potrdila, da je po četrtkovi potrditvi še zadnjega sklepa o določitvi objektov, ki so zaradi ogroženosti po lanskih poplavah predvideni za odstranitev, dokončno znana usoda vseh 343 objektov, ki so bili januarja letos evidentirani kot možni objekti za odstranitev. Vlada je do zdaj izdala sklepe o odstranitvi za skupno 258 objektov, preostalih 85 pa so naknadno umaknili s seznama, saj je stroka ocenila, da se jih da s protipoplavnimi ukrepi ali sanacijo plazov ustrezno zavarovati.
Dodatno pa so občine in tudi stroka predlagali, da se za morebitno odstranitev preverijo še nekateri novi objekti, ki jih ogrožajo poplave ali plazovi. "Državna tehnična pisarna je do konca septembra pripravila strokovna mnenja za 35 objektov, za 39 objektov pa bodo predvidoma končana v tem tednu," je v današnji izjavi za medije povedal vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic.
V primeru, da bo stroka za omenjene objekte dokončno ugotovila, da jih je treba odstraniti, pa te čaka enak postopek kot v primeru objektov s prvotnega seznama - po potrditvi strokovnih mnenj v svetu za obnovo sledi njihova javna razgrnitev ter dokončni sprejem na vladi. "Računamo, da bo tudi za te objekte celoten postopek končan v tem letu," je ocenil Šefic.
Šefic verjame, da bo zdaj večinoma bistveno lažje
Glede postopkov cenitev za 258 objektov, za katere je vlada že potrdila sklep o odstranitvi, pa je Šefic pojasnil, da so za okoli 200 od njih že zaključena tudi cenitvena poročila, ostala pa naj bi bila dokončana do konca oktobra. V prvi polovici novembra pa načrtujejo predstavitve teh cenitvenih poročil v okviru terenskih obiskov predstavnikov vladne službe za obnovo po poplavah. Do sedaj sta sicer višino ocenjene vrednosti domov zavrnila le dva lastnika.
"Razumem, da tisti, ki čakajo na te odločitve, težko čakajo, ni enostavno, vendar menim, da jim je zdaj, ko smo te postopke končali, ko je že skoraj 200 cenitev opravljenih in ko vedo, s čim razpolagajo, in jim je jasno, kakšni bodo njihovi prihodnji koraki, večinoma bistveno lažje. Z vsemi bomo delali naprej in pomagali tam, kjer je možno, zato da bodo vsi nadaljnji postopki tekli čim hitreje," je poudaril Šefic.
Trenutno je sicer zaključenih in v postopku podpisa 18 pogodb z upravičenci, ki so se odločili za izplačilo odškodnine. Ko bodo pogodbe podpisane, bo lastnica teh objektov postala država. "Po pogodbi je obveznost države, da izplača odškodnino v 30 dneh po tem, ko je pogodba podpisana oziroma ko so overjeni vsi podpisi ter končani vsi postopki, ki jih izvajamo," je razložil. Da so izpolnjeni pogoji za prenos objekta na državo, morajo imeti lastniki urejene tudi zemljiško-knjižne zadeve in poplačane morebitne hipotekarne kredite, ob tem opozarjajo v vladni službi za obnovo.
Sočasno s tem v 23 občinah tečejo tudi postopki pridobivanja parcel za nadomestitveno gradnjo, za katero je do sedaj v pogovorih interes izkazalo le tri do pet lastnikov objektov, ki so predvideni za odstranitev. Večina je namreč še vedno takšnih, ki si želijo dom postaviti sami. "V nekaterih občinah razpolagajo tudi z že obstoječimi stavbnimi zemljišči in tam se bodo lahko upravičenci, ki se bodo odločali za gradnjo, tudi dogovorili za nakup teh parcel. Z odškodninami, ki jih bodo dobili, bodo lahko tudi kupili zemljišča, kakršna jim ustrezajo," je še dejal Šefic.
Ob tem je še poudaril, da bodo imeli v vseh občinah pri nakupu teh zemljišč prednost prizadeti v lanskih poplavah, šele potem tudi drugi interesenti.
Glede možnost posebnih shem za posojila za prizadete v poplavah, ki jih predvideva zakon o obnovi, pa pričakuje, da bodo banke pristopile v te sheme in da bodo ljudem, ki najbolj potrebujejo ugodnejše kredite, te tudi ponudile.
