»Ustavni sodnik je izjemno pomembna javna funkcija, ena najpomembnejših, če ne najpomembnejša in seveda integriteta v tem primeru nikakor ne sme in ne more biti pod vprašajem in tudi ne morebitno opravljanje druge dejavnosti,« je v izjavi za medije ob vložitvi predloga novele dejala predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.
Sankcij sicer predlog novele ne prinaša, saj po besedah Klakočar Zupančič predčasno prenehanje mandata ustavnega sodnika opredeljuje ustava in se za tako »drastične spremembe« niso odločili. »Mora pa biti jasno, da funkcija ustavnega sodnika ni združljiva z opravljanjem poklicne ali druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka ali premoženjske koristi, ki po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije niso združljiva z opravljanjem javne funkcije,« je dejala prva med poslankami.
Klakočar Zupančič ocenjuje, da je že zgolj dejstvo, da se KPK začne ukvarjati s takšnim primerom in izda mnenje, dovolj huda sankcija za ustavnega sodnika ali ustavno sodnico: »To mora biti oseba z najvišjo stopnjo integritete. Verjamem, da ta določba ne bo nikoli uporabljena, ampak naj služi kot garant, da se s primerom, s kakršnim smo se srečali v preteklosti, ne bomo več srečali.«
Kot je še zatrdila Klakočar Zupančič, je besedilo predloga novele usklajeno tako s pravosodnim ministrstvom kot tudi s celotno koalicijo, zato v zadostno podporo ob odločanju v državnem zboru ne dvomi. Predlog je sicer predsednica državnega zbora vložila sama: »Odločila sem se, enako kot pri noveli zakona o parlamentarni preiskavi, da je prav, da jo kot nekdo, ki predstavlja zakonodajni vrh oziroma zakonodajno telo, vložim sama in seveda tudi prevzemam odgovornost.«
Predlog novele sicer sledi primeru ustavnega sodnika Klemna Jakliča, ki je bil v času opravljanja funkcije ustavnega sodnika pet let tudi popoldanski samostojni podjetnik, čeprav je ustavnim sodnikom prepovedana pridobitna dejavnost. KPK je konec aprila uvedla predhodni preizkus v omenjenem primeru. Jaklič je pozneje zatrdil, da je kot samostojni podjetnik opravljal raziskovalno delo, kar mu zakonodaja dopušča, prepričan pa je, da za to ni potreboval soglasja predsednika ustavnega sodišča, zato zanj tudi ni zaprosil.
KPK je po ugotovitvi, da ni pristojna za presojo v tem primeru, prijavo odstopila državnemu zboru, od koder pa so jim prijavo vrnili. Na KPK so napovedali, da bodo po prejetem dopisu mandatno-volilne komisije državnega zbora, v katerem jim je ta prijavo o sumu nezdružljivosti funkcij Jakliča vrnila, za mnenje zaprosila pripravljavca zakonodaje – pravosodno ministrstvo. Slednje je ocenilo, da je KPK ob smiselni razlagi zakona o integriteti in preprečevanju korupcije pristojna za ugotavljanje kršitve določb o nezdružljivosti funkcije ustavnega sodnika in drugih funkcionarjev, če v področni zakonodaji ni predvidena drugačna ureditev. Opozorili pa so, da ima pravna ureditev nezdružljivosti funkcije in prenehanja funkcije ustavnega sodnika vrzeli in napovedali zakonodajne spremembe.
KPK je sicer junija zoper ustavnega sodnika Jakliča uvedla še prekrškovni postopek, ki je popolnoma ločen od vprašanja nezdružljivosti funkcij. Ugotovila je, da Jaklič ustavnemu sodišču ni poročal o svojem statusu samostojnega podjetnika, kar bi po zakonu moral storiti.
