Najvišji skupni dolg na prebivalca, tako kot že več let, beležijo v občini Gornji Petrovci, 2.630 evrov. Zaradi najemanja neugodnih posojil ima ta občina že od leta 2009 blokiran račun, njen dolg pa je konec lanskega leta znašal 5,2 milijona evrov. Po pisanju časnika Vestnik je občina Gornji Petrovci zaradi zadolženosti lani ostala celo brez lastništva prostorov, v katerih posluje, saj so jih bili primorani prodati na dražbi.
Dolg, ki presega tisočaka na prebivalca, ima še 16 občin: Solčava, Rogašovci, Ljubljana, Dobrepolje, Bohinj, Kostel, Maribor, Piran, Slovenj Gradec, Gornja Radgona, Štore, Celje, Ptuj, Preddvor, Brezovica in Veržej.
Skupni dolg na prebivalca je tako neodvisen od števila prebivalcev. Med naštetimi občinami sta dve z manj kot tisoč prebivalci (Solčava in Kostel), pri šestih ostalih število prebivalcev pa ni večje od pet tisoč (Veržej, Gornji Petrovci, Rogaševci, Dobrepolje, Preddvor, Štore). Kljub temu je skupni dolg na prebivalca v teh občinah relativno podoben tistemu v šestih mestnih občinah (Ljubljana, Maribor, Slovenj Gradec, Celje, Ptuj).
Mestne občine med najbolj zadolženimi
Mestne občine sicer prednjačijo pri skupni zadolženosti. Devet od desetih najbolj zadolženih občin v Sloveniji je mestnih občin; deseterico zaokrožuje Slovenska Bistrica, ki je edina občina, ki se ne ponaša z nazivom mestna.
Najbolj zadolžena občina je občina z največ prebivalci, to je ljubljanska občina. Skupni dolg znaša nekaj manj kot 328 milijonov evrov, kar je četrtina celotnega dolga vseh občin. Dolg na prebivalca v Ljubljani je 1.215 evrov. Nominalni dolg mariborske občine je 117 milijonov evrov (1.140 evrov na prebivalca), celjske 48 milijonov evrov (1.026 evrov na prebivalca), koprske slabih 40 milijonov evrov (781 evrov na prebivalca), kranjske pa 30 milijonov evrov (554 evrov na prebivalca). Skupni dolg občine Slovenska Bistrica je nekaj več kot 19 milijonov evrov (762 evrov na prebivalca).
Navedene številke predstavljajo skupno zadolžitev tako občine kot t. i. pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin. To so pravne osebe, v katerih imajo občine večinski lastniški delež oz. prevladujoč vpliv na upravljanje, torej javni zavodi (vrtci, šole, muzeji …), javni gospodarski zavodi, javna podjetja in morebitne druge pravne osebe (gospodarske družbe, ki niso javna podjetja). Iz poročila ministrstva za finance je razvidno, da je tri četrtine celotnega dolga nastalo z zadolževanjem občin, četrtino pa z zadolževanjem pravnih oseb v občinah.
Nekatere občine zadolžene za več kot polovico proračunskih prihodkov
Za poslovanje občin, ki se zadolžujejo, je sicer pomembno predvsem, kakšen je delež dolga glede na proračun občine. Delež občinskega dolga (brez pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine), ki presega 60 % realiziranih prihodkov občinskih proračunov, ima 10 občin. Z najvišjim deležem ponovno izstopa občina Gornji Petrovci, ki svojega dolga ne bi odplačala, niti če bi za to namenila celotne lanske proračunske prihodke; delež dolga v prihodkih namreč znaša 119,79 %. Sledijo občine Dobrepolje (93,94 %), Log-Dragomer (79 %), Štore (73,59 %) in Selnica ob Dravi (69,27 %). Dolg naštetih občin (pri čemer dolg oseb javnega sektorja na ravni občine ni upoštevan) znaša med 3,4 milijoni evrov (Dobrepolje) in 4,5 milijoni evrov (Gornji Petrovci). Preostale občine, katerih dolg presega 60 % prihodkov proračuna, so še Maribor (64,50 %), Vodice (64,37 %), Šentjernej (62,39 %), Gornja Radgona (61,92 %) in Veržej (61,29 %).
Le 9 izmed 212 slovenskih občin pa ni zadolženih niti za evro: Bloke, Cerklje na Gorenjskem, Gorišnica, Gorje, Jezersko, Kranjska Gora, Markovci, Mengeš in Trzin.
Finančno ministrstvo odkrilo nepravilnosti pri zadolževanju
Na ministrstvu za finance so sicer pri nekaterih občinah ugotovili kršitev veljavnih predpisov s področja zadolževanja, med drugim so imele občine neporavnane dolgove iz preteklih let, sklepale so pogodbe brez soglasja finančnega ministrstva in niso poročale o vseh sklenjenih poslih. Veliko nepravilnosti so na ministrstvu za finance zaznali tudi pri pravnih osebah javnega sektorja na ravni občin, denimo podaljševanje plačilnih rokov ali pa odlogov plačil za že opravljene nabave blaga. Prav tako pravne osebe javnega sektorja na ravni občine občini ustanoviteljici niso pravočasno – ali pa sploh ne – poročale o svoji zadolženosti, piše v poročilu ministrstva za finance.
Nekaj nepravilnosti pa je finančno ministrstvo prepoznalo tudi pri občinah samih. Občina Prevalje je tako v lanskem letu najela likvidnostni kredit, ki pa ga do konca leta 2023 ni poplačala. Stanje neodplačanega kredita je znašalo nekaj več kot 400 tisoč evrov. Ker prevaljska občina od ministrstva za finance ni prejela soglasja k zadolžitvi, je s tem kršila zakonodajo.
Pri ministrstvu za finance sicer ugotavljajo, da je do primerov nelegalne zadolžitve prišlo le pri manjšem številu občin.
Skupna zadolženost se zvišuje, a stanje ni zaskrbljujoče
Nominalni skupni dolg občin je vsako leto višji. Od leta 2017, ko je znašal dobrih skoraj 853 milijonov evrov, narašča, leta 2021 pa je prvič presegel milijardo evrov. Kljub temu pa ostaja skupna zadolženost, izražena v odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP) v zadnjih treh letih precej konstantna; od leta 2020 narašča za dve stotinki promila in se je lani ustavila pri 2,05 odstotka. Tako se skupna zadolženost občin, izražena v BDP, približuje ravni približuje ravni iz leta 2020, ko je bila 2,06 odstotka.
Na ministrstvu za finance sicer poudarjajo, da obseg skupne zadolženosti občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin v lanskem letu ni zaskrbljujoč, in izpostavljajo pozitivne multiplikativne učinke zadolževanja: »Občine (tudi) s pomočjo zadolževanja izvajajo nove investicije, ki lahko omogočijo nova delovna mesta, izboljšajo kakovost življenja občanov, gospodarsko razvitost v občini in s tem ustvarjajo BDP.«
