Ob zadnjih dogodkih, ko je bila zdaj že nekdanja ministrica Stojmenova Duh na poti na letališče na Dunaj in je, da ne bi zamudila letala, voznik prižgal modre luči. Tega, tako menijo strokovnjaki, ne bi smel v tem primeru narediti niti v Sloveniji, kaj šele v tuji državi. Zato smo si ogledali, kdo lahko uporablja taka vozila, kdaj lahko uporabi modro luč in predvsem kakšne so pravice in dolžnosti voznikov vozil s posebnimi privilegiji.
Od policije do civilne zaščite
Na cesti naj bi bili vsi enaki, a vozniki določenih vozil so kljub vsemu privilegirani. Predpisi, kdo lahko uporablja vozilo in kdaj lahko uporablja posebne svetlobne ter zvočne znake, so jasni. To so vozila policije za prevoz varovanih oseb, vojaške policije, reševalnih služb, gasilci, carinske službe, cestni nadzorniki, vozila prometnega inšpektorata, mobilne enote veterinarske uprave, celo za prevoz zaprtih oseb uprave za izvrševanje kazenskih sankcij ter intervencijska vozila civilne zaščite ali ekološkega laboratorija.
Luči pa lahko uporabijo samo za nujne naloge reševanja življenja ali premoženja, preprečitev ali odpravo onesnaženja okolja, za zavarovanje in ogled kraja prometne ali druge nesreče, za odkritje oziroma prijetje storilca prekrška, za odkritje oziroma prijetje storilca kaznivega dejanja, izvedbo nalog varovanja javnih prireditev in javnih shodov ter za izvedbo nujnih in neodložljivih nalog državnega organa, ki so strateškega pomena. Sestanek nekdanje ministrice in s tem lov na pravočasen prihod na letališče očitno ni nujna naloga strateškega pomena.
Ne smejo ogrožati nikogar, četudi so privilegirani
»Voznikom vozil s prednostjo, vozil za spremstvo in vozil v spremstvu ni treba upoštevati prometnih pravil in prometne signalizacije, vendar morajo voziti na tak način in s takšno hitrostjo, da ves čas obvladujejo vozilo in ne ogrožajo drugih udeležencev cestnega prometa ali njihovega premoženja,« pojasnjujejo na policiji, kar pomeni, da so na cesti privilegirani. A nobeno vozilo s prednostjo nima neomejene prednosti v prometu, temveč prosi za njo, zato je pri vožnji potrebna stoodstotna osredotočenost in previdnost. Druga vozila v prometu so po zakonu dolžna ponuditi prednost takoj, ko je to mogoče narediti varno.
Na uradu za komuniciranje Ukom so pojasnili, da lahko voznik vozila za prevoz varovanih oseb postane vsak, ki ima vsaj srednjo izobrazbo, osnovno raven znanja tujega jezika, vozniški izpit kategorije B ter najmanj eno leto izkušenj oziroma vsaj tri leta vozniško dovoljenje ter v zadnjih treh letih ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. »Žensk med vozniki nimamo, povprečna starost naših voznikov pa je okoli 45 let,« so pojasnili na Ukomu.
Tri kazni v petih letih
Trenutno ima vlada šest voznikov za omenjena vozila, zaradi dogodkov z nekdanjo ministrico Stojmenovo Duh, našli pa bi še kakšen podoben dogodek v preteklosti. Zanimalo nas je še, koliko kazni si z vožnjo naberejo vozniki. »V zadnjih petih letih smo zabeležili tri kazni, najpogosteje zaradi prekoračitve hitrosti. Naj poudarimo, za vse udeležence v prometu veljajo cestnoprometni predpisi, pravila v primeru varovanih kolon in posameznih vozil pa določa 101. člen Zakona o pravilih cestnega prometa ter Pravilnik o vozilih s prednostjo in o vozilih za spremstvo.« Kazen poravna voznik sam.
Vozniki v tej službi povprečno ostanejo, tako pravijo na Ukomu, okoli 13 let, izhodiščna plača voznika funkcionarja V pa znaša dobrih tisoč evrov in je uvrščen v 21. plačni razred.
Kot vsako delo ima tudi to svoje prednosti in slabosti, poleg odgovornosti za potnike pa na Ukomu navajajo, da je to izmensko delo in po potrebi z zelo neenakomernim delovnim časom.
