Sredi poletja je napovedal vrnitev v politiko najprej z novim društvom Zbor za prihodnost, ki bi v začetku predvolilnega leta 2025 postalo politična stranka, če bi se izkazalo, da obstaja interes. Zdaj Karl Erjavec pravi, da bodo fazo društva preskočili, ker so pozitivni odzivi pokazali, da mu volivcev ni treba posebej pripravljati na to, da se po štiriletni odsotnosti vrača. Pohiteli bodo tudi zato, je dejal, ker ne želijo, da bi bilo videti, kot da so ustanovili društvo, a se ne dogaja nič, »tako kot pri Platformi sodelovanja«. Ne mudi pa se jim zaradi načrtov potencialnih političnih konkurentov, recimo nastajajoče iniciative predsednika državnega sveta Marka Lotriča, ki po Erjavčevih besedah očitno napoveduje stranko kapitala.
Do kongresa program za volitve
»Želimo si, kar si želijo naši državljani,« pravi Erjavec, to da bo edina ideologija nove stranke. V »ožji skupini« izkušenih ljudi, ki so že bili na izpostavljenih funkcijah, so se odločili, da gredo takoj v ustanovitev stranke, pojasnjuje nekdanji predsednik Desusa in večkratni minister, v različnih koalicijskih vladah. Kot pišejo v časniku Večer, Erjavec o tem, kdo sestavlja to ožjo skupino, ne želi govoriti. Karte bodo dali na mizo v drugi polovici novembra, ko se ustanovijo, za Večer še pove Karl Erjavec, kongres pa bo nova stranka starih obrazov, ki so ji že določili ime, a ga bodo sporočili, ko bo ustanovljena, imela februarja prihodnje leto. Do takrat bo pripravljen program stranke, verjetno tudi že volilni. Z novo stranko se bodo vrnili stari obrazi, ker so novi razočarali, napoveduje – o imenih spet še nič, zgolj to, da sta dva nekdanja ministra že potrdila udeležbo.
Program sredinske stranke, ki bo nasprotovala tako desnemu kot levemu radikalizmu, bo imel štiri stebre. V prvem so upokojenci, zdravstvo in šolstvo, v drugem varnost in migracije, v tretjem gospodarstvo in kmetijstvo, v četrtem podnebne spremembe.
»Nemško, francosko gospodarstvo se ohlajata, treba je poiskati alternativne trge, da se nam ne zgodi kot v veliki finančni krizi, ki je najprej nismo niti čutili, potem pa nas je udarila dvakrat bolj kot Nemčijo, v katero največ izvažamo.« Vračajočega se politika skrbi po njegovem velik razvojni zaostanek Slovenije: »Prehitevajo nas baltske države, Češka, tudi Madžarska.« Še bolj pa to, »da nam razpadajo javni sistemi, ki so prej delovali. Zdravstvo, šolstvo. Vrst kot v Slovenski Bistrici, da bi ljudje prišli do osebnega zdravnika, niti v svinčenih časih ni bilo.« Zaradi razmer na Bližnjem vzhodu Erjavec ne izključuje niti novega begunskega vala, omeni tudi romsko problematiko, pri podnebnih spremembah pa, da moramo povečati odpornost.
Dolgoletni šef upokojenskega Desusa, ki je po njegovem odhodu hitro utonil v pozabo, danes pa ga vodi Vlado Dimovski in tudi načrtuje vrnitev stranke v parlament, izrecno poudarja, da ne bodo upokojenska stranka, saj je v Sloveniji preveč odprtih vprašanj, da bi bili tako strogo, interesno profilirani. Si pa želijo tudi starejših volivcev, program bodo pisali tudi zanje. Računajo še na neopredeljene volivce, razočarane nad aktualno politiko in dogajanjem v državi. Ne ustanavljajo stranke Karla Erjavca, bo pa Karl Erjavec njen nosilni obraz. Niso prehitri, ocenjuje Erjavec. Redne parlamentarne volitve pridejo na vrsto v prvih mesecih leta 2026, »za resno stranko, ki ne bo muha enodnevnica, pa je treba vsaj eno leto priprav, organiziranja terena ...«
Erjavec verjetno čez prag, kaj pa Platforma sodelovanja?
Če se spomnimo preteklih zgodb, potem je vračanje Karla Erjavca prezgodnje, pravi Andraž Zorko iz Valicona, agencije, ki se ukvarja z raziskovanjem javnega mnenja in političnega prostora. »Še nobeni stranki, ki se je pojavila sredi aktualnega mandata, ni uspelo,« poudarja Zorko. Drugače je nekaj mesecev pred volitvami, ko konkurenci zmanjka časa, da bi odgovorila na novince. Kljub temu jih očitno spet veliko pri nas misli, da se kar pride, naredi stranko in doseže uspeh. Novi akterji in povratniki očitno računajo na razpadanje in slovo Gibanja Svoboda, čeprav v največji vladni stranki nič ne kaže v to smer, ocenjuje Zorko, stranka Mira Cerarja kot takrat novokomponirani politični projekt pa je bila po dveh letih in pol mandata že v bistveno slabšem položaju, kot je GS danes. Zorko ne dvomi, da bi Erjavcu lahko uspelo prestopiti parlamentarni prag, čeprav je politiko zapustil vse prej kot na vrhuncu moči in ima o sebi precenjujoče mnenje. Da bi lahko posegel po čem več, pa se mu zdi malo verjetno. »Dobro, v odsotnosti konkurence, ampak GS se ne predaja.« Po drugi strani je Levica zdaj povsem levo, SD pa bo po vsem, kar se ji je zgodilo (afera Litijska itd.), po Zorkovi oceni težko presegla zdajšnje rejtinge, to je okoli osem odstotkov, in da bi bila alternativa.
Sploh se je do zdaj po izpadu samo dvema strankama uspelo vrniti v parlament: NSi in enkrat Zmagu Jelinčiču. Glede možnosti »novega« Desusa pa po Zorkovi oceni velja enako kot za Erjavca, »in še deljeno z deset, ker Desus je bil pač Karl Erjavec«. (Levi) upokojenski volivci pa niti tedaj, ko so imeli možnost voliti upokojensko stranko, tega niso množično prakticirali.
Kaj pa tajming in možnosti Platforme sodelovanja? Tu je vsekakor v ozadju strategija, ocenjuje Andraž Zorko; so tudi volivci, ki se na desni ne želijo več odločati, ali SDS ali NSi, Anže Logar je že v parlamentu, kar ga loči tako od povratnikov kot potencialnih novincev, vprašanje je le, kako uspešen bo oziroma koliko bo oviran.
