Ker približno 20 % odraslih prebivalcev Slovenije alkoholnih pijač ne pije, je registrirana poraba med tistimi, ki alkoholne pijače pijejo, dejansko bistveno višja. Prišteti pa je treba še neregistrirano porabo alkohola – Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) jo za Slovenijo med letoma 2015 in 2017 ocenjuje na 1,8 litra čistega alkohola na prebivalca, starejšega od 15 let.
Največ čistega alkohola, ko govorimo o porabi registriranega alkohola, je bilo v povprečju popitega z vinom (4,73 litra). Le nekoliko manj je znašal delež čistega alkohola, popitega s pivom, in sicer 4,67 litra, medtem ko je bil delež čistega alkohola, popitega z žganimi pijačami, nižji: 1,05 litra. Kljub temu na NIJZ trend povečevanja registrirane porabe žganih pijač, kar kaže na spremembo preferenc potrošnikov pri izbiri alkoholnih pijač.
Kot je razvidno, je bila v obdobju, ki ga je zajelo poročilo NIJZ, registrirana poraba čistega alkohola v povprečju najvišja v letu 2015, ko je znašala 11,49 litra, najnižja pa leta 2013: 9,53 litra.
Pri interpretaciji podatkov je treba opozoriti, da je leto 2020 zaznamoval začetek pandemije covida-19. Ta je, kot ugotavljajo pri NIJZ, vplivala tako na duševno zdravje kot na pivsko vedenje prebivalcev. Raziskave kažejo, da je delež tistih, ki so med pandemijo covida-19 zmanjšali pitje alkoholnih pijač, višji od deleža tistih, ki so povečali pitje teh pijač. To je torej ključni razlog nižje porabe čistega alkohola v letu 2020, ki pa je se že naslednje leto vrnila na raven povprečne letne porabe čistega alkohola. »Glede na predstavljene podatke o registrirani porabi alkohola v obdobju 2013–2021 ugotavljamo, da ostaja poraba alkohola še vedno visoka ter na ravni porabe, ki povzroča javnozdravstvene posledice,« so v publikaciji zapisali pri NIJZ.
V povprečju se v Sloveniji največ popije piva
Iz analize podatkov, ki zajemajo devetletno obdobje, izhaja, da je odrasel prebivalec Slovenije v povprečju letno popil 93,40 litra piva, vina 43,03 litra in žganih pijač 2,62 litra.
Če navedeno porabo ponazorimo z dnevnim prikazom, je posameznik v povprečju dnevno popil polovico velikega piva (2,6 decilitra), malenkost več kot kozarec vina (1,2 decilitra) in tretjino šilca žganja (0,1 decilitra). Ob tem izračun zajema tudi okoli petino prebivalcev Slovenije, ki ne pijejo, ne pa tudi neregistrirane rabe alkoholnih pijač, torej so dejanske številke popitih alkoholnih pijač med tistimi, ki pijejo, dejansko višje.
Evropejci svetovni rekorderji v pitju alkohola, med državami Slovenija pri vrhu
Največ čistega alkohola na svetu se popije v državah, ki jih Svetovna zdravstvena organizacija uvršča v evropsko regijo – ta po klasifikaciji SZO zajema 53 Evrope in Srednje Azije. Leta 2019 je skupna poraba čistega alkohola v teh državah po podatkih SZO v povprečju znašala 9,2 litra na odraslega prebivalca. V Sloveniji je tega leta samo registrirana poraba čistega alkohola (11,05 litra) presegla to številko. Registrirana poraba v litrih čistega alkohola na prebivalca, starejšega od 15 let, je bila v Sloveniji od leta 2000 do leta 2019 v celotnem obdobju v primerjavi z evropsko regijo višja, z izjemo nekaterih let (2002, 2004, 2013 in 2018) pa tudi v primerjavi z državami članicami Evropske unije.
Po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za leta od 2019 do 2021 pa se Slovenija po porabi čistega alkohola na odraslega prebivalca uvršča le za Češko republiko, Latvijo, Avstrijo, Francijo in Litvo.
Na NIJZ izpostavljajo, da je v slovenski družbi pozitiven odnos do pitja alkoholnih pijač še vedno zelo prisoten, čeprav je kakršnakoli raba alkohola tvegana in škodljiva: »Permisiven družbeni pogled na rabo alkohola ter sprejemanje opijanja in tveganega pitja pri mladih in odraslih kot nekaj običajnega, pri ljudeh negativno vpliva na dolgoročni osebni odnos do alkohola in s tem prinaša resne zdravstvene posledice. Poleg tega pa povzroča tudi pomembne socialne in gospodarske izgube za širšo družbo.«
