Mala kurilna naprava je vir toplote, ki jo pridobivamo z zgorevanjem goriva. Poznamo male kurilne naprave na trdno, tekoče, plinasto gorivo ali kombinacijo teh goriv. Zahtev za njeno pravilno delovanje pa ni malo, predvsem pri uporabi goriva. Predpisi določajo, da lahko v njih, če govorimo o pečeh na trdo gorivo, kurimo le naravni les v vseh oblikah (drva, žagovina, kosi, odrezki, lubje, storži), brikete in pelete iz biomase, lesne ostanke ali premog ter brikete in koks iz premoga, če masni delež žvepla v gorivu ne presega enega odstotka. »Najpomembnejše pri tem je, da je kurivo oziroma les suh, sicer prihaja do nepopolnega zgorevanja, peč slabše deluje, v dimnikih se nabirajo snovi, ki na koncu lahko povzročijo tudi dimniški požar. Zato pozivam vse, da redno čistijo peči in dimnike,« je povedal Sebastijan Zupanc, direktor zbornice komunalnega gospodarstva, v okviru katere je tudi dimnikarska služba. Poleg čiščenja je uporabnik dolžan zagotoviti, da je kurilna naprava pravilno vgrajena, kontrolirana in tudi vpisana v državno evidenco naprav.
V peč le suh les
Uporaba onesnaženega, lakiranega, barvanega odpadnega lesa, smeti, tekstila in plastike pa je silno škodljiva, saj se v zrak sproščajo strupene snovi, ki jih, kot omenjeno, vdihavamo vsi. To zelo prizadene otroke in starejše, vsem pa lahko te snovi škodujejo tudi dolgoročno.
»Danes so na trgu na voljo tudi peči, ki stanejo tisoč evrov, a ne ustrezajo standardom. Peči, ki ustrezajo vsem zahtevam, stanejo od 3000 evrov naprej. Predvsem pa naj se ljudje ne 'skrivajo' pred dimnikarji. Ti vam tudi svetujejo in so v veliko pomoč. Kaznovanje je zadnja stvar, a čista peč in čist dimnik ter pravilna uporaba peči, skupaj z ustreznim gorivom, so nujni za čisto zgorevanje,« je dodal Zupanc.
Kar do 60 odstotkov vseh malih kurilnih naprav pri nas se tako ali drugače izogne pregledu, kar je popolnoma nesprejemljivo tako z vidika zdravja kot z vidika požarne varnosti. A v državi imamo le šest inšpektorjev, uporablja pa se 500.000 različnih kurilnih naprav.
Razmislite o bolj varčnih novejših pečeh
A ne le pravilno delovanje in vzdrževanje, velik poudarek je tudi na menjavi starih in odsluženih naprav. »Stare naprave porabijo do 10 odstotkov več goriva in delujejo manj čisto, ekosklad pa ima na voljo sredstva za menjavo, samo lani so za izboljšanje kurilnih navad in naprav porabili 80 milijonov evrov,« je povedala Tanja Bolte, direktorica direktorata za okolje na ministrstvu za okolje.
Kako škodljiv je onesnažen zrak, je povedala Majda Pohar z NIJZ: »Človek v mirovanju v povprečju vdihne 20.000-krat na dan in zajame 10.000 litrov zraka. Onesnažen zrak pa načenja srce, ožilje, dihala, učinki se lahko le stopnjujejo. Najboljši primer, kako deluje na nas tak koktajl škodljivih snovi v zraku, so delci. Najmanjši delci PM 2,5 se prebijejo zelo globoko v dihala ali celo kri in se tako razširijo po celem telesu.«
Vse čistejši lesni peleti
Kakovost kuriva je torej prvi korak k čistemu delovanju. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so tudi letos pregledali, kaj dejansko kupujemo s kurivom, in prišli do zanimivih rezultatov. »Kurivo postaja vse boljše, vse več je tudi zelo kakovostnega slovenskega kuriva, česar še pred leti nismo zaznali. Sicer smo med vzorci našli tudi slabše pelete, kot so bili certificirani, drva pa so bila ustrezne kakovosti in suhosti. Pri tem smo se seveda osredotočili na večje dobavitelje. Letos smo sicer vseeno zaznali tudi pojav plastike v peletih. Tja je verjetno zašla v fazi proizvodnje ali pakiranja, a to je zadnje, kar bi si želeli v kurivu,« je povedal Boštjan Okorn z ZPS in dodal, da je les dejansko slovenska nafta, vendar moramo z njim delati zelo racionalno. Darja Stare z gozdarskega inštituta Slovenije pa je dodala, da lahko sicer tudi oni pregledujejo osnovno kakovost lesa, a kaj potem dejansko pride na trg, nihče ne regulira.
Za energetsko sanacijo na voljo brezplačno svetovanje
Na še en pomemben vidik smotrne izrabe kuriva in temu primerne zaščite zraka pa je opozoril Ivan Kenda, svetovalec mreže ENSVET, ki v okviru ekosklada ponuja brezplačno, individualno in neodvisno energetsko svetovanje občanom, podjetjem in javnemu sektorju. »Učinkovito ogrevanje se začne s stavbo ali njeno sanacijo. Nova okna, boljša izolacija in še kaj lahko prihranijo do 60 odstotkov energije za ogrevanje. Zato svetujemo, naj najprej ljudje uredijo stavbo in se šele nato odločajo za kurilno napravo. Večina jih najprej kupi napravo za ogrevanje in se šele potem lotijo stavbe, na koncu pa se izkaže, da imajo preveč zmogljivo kurilno napravo. Zato se investicija v energetsko sanacijo stavbe lahko hitro povrne, ker potrebujemo manjšo peč,« je povedal Kenda.
Večina spodbud je za gospodinjstva
Tako so letos do sredine septembra na ekoskladu za občane izplačali 10.995 vlog v znesku 25,9 milijona evrov za toplotne črpalke, za kurilne naprave na lesno biomaso pa so izplačali 1557 vlog v vrednosti skoraj 6,3 milijona evrov. V te zneske pa so vštete izplačane spodbude tudi za tiste vloge, ki jih je ekosklad prejel v drugi polovici lanskega leta.
»Lani so vsega skupaj izplačali 98 milijonov evrov nepovratnih sredstev, od tega 43 samo za toplotne črpalke ter kotle na biomaso, kar znaša 44 odstotkov vseh nepovratnih spodbud. Od tega je okoli 90 odstotkov spodbud zgolj za gospodinjstva,« so še povedali na ekoskladu.
