Novice Svet24

Prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja

»Letošnje poletje je bilo pri nas, pa tudi marsikje v Evropi, najtoplejše, odkar potekajo meritve. Izjemno topli so bili tudi jezera, reke in zlasti morja, tako Sredozemsko kot Atlantik. Ker se morja počasi ohlajajo, to obeta še naprej nadpovprečne temperature na vseh obalnih območjih, lahko pa tudi bolj v notranjosti. Ekstremna toplota se lahko prenese v celotno jesen oziroma vsaj do novembra. Za zimo napovedi niso zanesljive, čeprav se pričakuje na globalni ravni vpliv La Niñe, to so nižje temperature oceanov in s tem tudi večja verjetnost za podpovprečne temperature. Na evropsko zimo oziroma na zimo pri nas ta pojav, ki bo šibkejši kot običajno, ne bo imel pomembnejšega vpliva. Kar se tiče temperature, modeli za tromesečje do novembra napovedujejo za stopinjo do dve višje temperature zraka, kot je povprečje. To pomeni kar precej toplo jesen. Še posebej toplo bo na Balkanskem polotoku. Glede količine padavin, ki jo je, mimogrede, bistveno težje napovedovati v primerjavi s temperaturo zraka, pa modeli ne kažejo kakega velikega odstopanja. V naši bližini je sicer zaradi vpliva toplega Jadranskega morja napovedana nekoliko povečana količina padavin. Toplo Jadransko morje pozno jeseni, ko v višinah lahko k nam priteče že kar mrzel zrak, pomeni tiho grožnjo obilnega dežja. V takih razmerah je povečana verjetnost poplav, tega se moramo zavedati. Obilna deževja so možna povsod, kjer gorski grebeni še pomagajo pri dviganju vlažnega zraka in proženju obilnejših padavin. Na udaru obilnega dežja je po navadi širše območje Julijskih Alp in njihovega predgorja, širše območje Posočja, Bohinja, pa tudi Gornjesavske doline. Seveda pred poplavami ni varna niti Koroška. Zavedati se moramo, da živimo v času podnebnih sprememb, ki rušijo ustaljene vremenske vzorce in povečujejo verjetnost za ekstremne dogodke. Le upamo lahko, da jesen in začetek zime mineta brez burnega vremskega dogajanja.«

Vse redkeje sneži

Leon Hardi, urednik spletne strani Neurje.si

Osebni arhiv

»Uvod v prvo septembrsko dekado je bil res krepko nad temperaturnim povprečjem, o čemer priča tudi nov temperaturni rekord, ki smo ga izmerili v Podnanosu, to je 36,3 stopinje Celzija. Prejšnji je znašal 34,6 stopinje Celzija, izmerjen v Dragonji. Tudi širom sveta je bilo v letošnjem poletju kar nekaj ekstremov – zadnji recimo z nenavadnim deževjem v Afriki, v regiji Sahel (Sahara), kjer je padavin bore malo. V zadnjih tednih pa je padlo toliko dežja, kot ga pade v petih do desetih letih skupaj. Vseeno bo nadaljevanje v Sloveniji bolj v mejah normale, če preverimo srednjeročne verjetnostne napovedi. Temperature bodo čez dan prijetnejše in primerne za september. Prav tako smo v obdobju, ko bo čedalje več atlantskih vremenskih motenj, zato lahko računamo na več nestabilnega vremena s pogostimi prehodi vremenskih front. Počasi prav tako prehajamo v hladno La Niño. Z gotovostjo lahko trdimo, da se bo suša sčasoma odpravila. Morje je rekordno toplo, kar pomeni dodaten vir energije ob vsakem vremenskem poslabšanju – v ozračje preide več vlage, kar vodi v dolgotrajne nalive, vseeno pa je vse odvisno od postavitve zračnih mas. Težko je reči, da bodo znova poplave. Kar se zime tiče, bo letošnja očitno znova pretopla oziroma z drugimi besedami, večina modelov nakazuje podpovprečno prekritost našega kontinenta s snegom. Velik del lahko pripišemo prehodu v fazo La Niña in posledičnemu drugačnemu vetrovnemu strženu, ki lahko zavlada zaradi drugačne postavitve zračnih mas, še posebej v ZDA, ter vsesplošnim dvigom temperatur, ki so v zadnjih letih presegle prag dve stopinji Celzija, če govorimo o Sloveniji. Zaradi teh anomalij postajajo zime milejše in je sneženje po nižinah precej bolj redko, kot smo ga bili vajeni. Tudi tokrat ne bo nič kaj drugače.«

Več zanimivih vsebin preberite v novi izdaji revije Jana.