Po ocenah strokovnjakov se s to boleznijo že sooča več kot 34.000 ljudi, a število iz leta v leto narašča. Kako se lahko kot družba in posamezniki spoprimemo s to tiho, a uničujočo boleznijo?
Kaj je alzheimerjeva bolezen?
Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence, bolezni, ki povzroča propadanje možganskih celic in vodi do napredujočega pešanja spomina in kognitivnih funkcij ter sprememb v vedenju in razpoloženju. Prvi simptomi so pogosto subtilni: oseba morda pozabi nedavne dogodke ali imena bližnjih. Sčasoma pa alzheimerjeva bolezen prizadene vse vidike življenja posameznika, saj ne more več prepoznati družinskih članov, izgubi sposobnost komunikacije, odločanja in ne more več skrbeti zase. Kljub intenzivnim raziskavam zdravila, ki bi alzheimerjevo bolezen ozdravilo, še vedno ni. Trenutne terapije lahko le upočasnijo napredovanje bolezni in olajšajo simptome. Ker je bolezen napredujoča in neozdravljiva, so zgodnja diagnoza, ustrezna oskrba ter preventivni ukrepi ključnega pomena.
Stanje v Sloveniji
V Sloveniji je alzheimerjeva bolezen vse večji problem zaradi starajoče se populacije. Trenutno je v državi več kot 34.000 ljudi z demenco, pri čemer alzheimerjeva bolezen predstavlja od 60 do 80 odstotkov vseh primerov. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in druge organizacije opozarjajo, da bo število obolelih do leta 2040 naraslo na več kot 50.000.
Raziskave kažejo, da bodo ti bolniki predstavljali velik delež zdravstvenega sistema in socialnih storitev, kar bo zahtevalo povečanje kapacitet in boljše storitve, tako na področju zdravstvene oskrbe kot socialne podpore. V letu 2024 so se stroški zdravljenja in oskrbe oseb z demenco v Sloveniji že povzpeli na nekaj sto milijonov evrov na leto. Največji del teh stroškov nosijo družinski člani, ki v povprečju skrbijo za obolelega vsaj pet ur dnevno.
Preprečevanje in zmanjševanje tveganja
Alzheimerjeva bolezen je kompleksna, njeni vzroki pa niso povsem jasni. Vendar pa so znani številni dejavniki tveganja, ki vplivajo na njen razvoj in na katere lahko vplivamo s preventivnimi ukrepi. Med glavnimi dejavniki tveganja so genetska predispozicija, starost in spol (ženske so nekoliko bolj nagnjene k razvoju bolezni), a obstajajo tudi številni spremenljivi dejavniki, kot so nezdrava prehrana, pomanjkanje telesne aktivnosti, kajenje, čezmerno uživanje alkohola, visok krvni tlak in povišan holesterol.
NIJZ in druge zdravstvene organizacije svetujejo, da lahko vsak posameznik že v srednjih letih stori veliko za preprečevanje alzheimerjeve bolezni in drugih oblik demence. Redna telesna aktivnost, uravnotežena prehrana, izogibanje škodljivim razvadam, kot sta kajenje in čezmerno uživanje alkohola, so ključni dejavniki, ki lahko pomagajo zmanjšati tveganje za nastanek demence. Prav tako je pomembno ohranjanje duševne in socialne aktivnosti, saj so osebe, ki so vključene v družbo in nenehno izzivajo svoje možgane, manj nagnjene k razvoju demence.
Strokovnjaki poudarjajo pomen izobraževanja in ozaveščanja o dejavnikih tveganja že v zgodnjih letih, saj številni dejavniki, kot sta kakovost izobraževanja in zdrav življenjski slog, vplivajo na tveganje za razvoj demence pozneje v življenju. Pomembna je tudi skrb za srčno-žilno zdravje, saj so visok krvni tlak, povišan holesterol in sladkorna bolezen med najpogostejšimi dejavniki tveganja za alzheimerjevo bolezen.
Septembrske aktivnosti in ozaveščanje
September je mesec, posvečen alzheimerjevi bolezni, in po vsej Sloveniji potekajo številni dogodki, katerih namen je ozaveščanje javnosti in zmanjševanje stigme, povezane z demenco. Spominčica – Alzheimer Slovenija je ena ključnih organizacij; v tem obdobju organizira Alzheimer Cafeje, delavnice in predavanja po vsej državi. 21. septembra, na svetovni dan alzheimerjeve bolezni, bo v večjih mestih potekal tudi »Sprehod za spomin«.
Poleg teh dogodkov so po Sloveniji vzpostavljene demenci prijazne točke, kjer lahko bolniki in njihovi svojci poiščejo podporo, informacije in svetovanje. V okviru teh točk potekajo različne dejavnosti, kot so delavnice za krepitev spomina in predavanja o tem, kako preprečiti ali upočasniti razvoj demence.
Pogled naprej: Kaj lahko pričakujemo?
Slovenija bo v prihodnjih desetletjih zaradi staranja prebivalstva soočena z drastičnim povečanjem števila obolelih za alzheimerjevo boleznijo. Zdravstveni sistemi se bodo morali prilagoditi, da bodo lahko obvladovali večje povpraševanje po zdravstvenih storitvah in oskrbi. Pristojni opozarjajo, da je treba okrepiti zmogljivosti za zgodnjo diagnozo bolezni in zagotoviti boljšo podporo za družinske člane, ki skrbijo za obolele.
Zgodnja diagnoza lahko pomaga upočasniti napredovanje bolezni in izboljšati kakovost življenja bolnikov in njihovih svojcev. Poleg tega so ključni preventivni ukrepi, ki lahko zmanjšajo breme alzheimerjeve bolezni v prihodnosti. Spodbujanje zdravega načina življenja, izobraževanje in ozaveščanje javnosti o dejavnikih tveganja ter podpora raziskavam na področju alzheimerjeve bolezni so nujni koraki, da bi čim bolj zmanjšali njen vpliv na družbo.
Kljub temu da zdravilo za alzheimerjevo bolezen še ne obstaja, obstaja upanje, da bo s pravilno preventivo, zgodnjo diagnozo in ustrezno oskrbo mogoče vsaj delno obvladati to bolezen in zmanjšati njene negativne posledice za posameznike in družbo.
