Evropska centralna banka (ECB) je osrednje evrske obrestne mere za 0,25 odstotne točke znižala že junija. Šlo je za prvi rez v vsaj katero od obrestnih mer od septembra 2019 in za obrat v denarni politiki, ki jo je ECB začela zaostrovati pred skoraj dvema letoma.
Glavna razloga za to pričakovano odločitev sta slabitev inflacijskih pritiskov in počasna gospodarska rast v evroobmočju. Z drugimi besedami oziroma kot pravijo na Evropski centralni banki: znižanje obrestne mere je predvsem posledica nižje inflacije. »Inflacija se večinoma obnaša v skladu s pričakovanji, nove projekcije strokovnjakov ECB pa potrjujejo prejšnje inflacijske obete. Po teh projekcijah bo skupna inflacija v povprečju znašala 2,5 odstotka v letu 2024, 2,2 odstotkav letu 2025 in 1,9 odstotka v letu 2026,« dodajajo na ECB.
Strokovnjaki so že pred meseci ocenjevali, da je bil vrh obrestnih mer že dosežen in da prehajamo v obdobje zniževanja obrestnih mer.
Prilagajali se bodo sproti
Guverner banke Slovenije Boštjan Vasle pa dodaja, da bodo nadaljnje odločitve o obrestnih merah odvisne od aktualnih razmer, zato se ne zavezujejo nobeni vnaprej določeni poti obrestnih mer, ampak bodo o njihovi višini odločali vsakič posebej.
A kaj nova nižja obrestna mera pomeni za običajne kreditojemalce? Kot smo omenili, pridejo tu v poštev krediti z variabilno obrestno mero. Ta je sicer vedno lahko nekoliko bolj tvegana, a v tem primeru bodo kreditojemalci od banke dobili nekaj »daril« in nekoliko manjše zneske mesečnega obroka. Trenutno se večina strank vseeno raje odloča za kredite s fiksnimi obrestnimi merami, kajti ne želijo tvegati preveč in želijo dejansko stalno vedeti, kaj jih čaka naslednje mesece. Raje se z banko pogajajo za posebne pogoje, ki jih lahko na banki namenijo zvestim in neproblematičnim strankam.
Večina za fiksne obresti
Na NLB še pravijo, da znižanja obrestnih mer ECB vplivajo tudi na znižanje euriborja in s tem torej na obrestno mero kreditov s spremenljivo obrestno mero, medtem ko so v ceno kreditov z nespremenljivo obrestno mero že vgrajena pričakovanja trga.
»Največ kreditov s spremenljivo obrestno mero je vezanih na šestmesečni euribor, kar pomeni, da strankam na pol leta pripravimo nov amortizacijski načrt. V primeru znižanja euriborja se mesečna obveznost zniža, v primeru zvišanja pa ravno obratno. V zadnjih letih beležimo opazen premik od spremenljive obrestne mere k fiksni, kar velja tudi za polletje 2024. Pri nas odobrimo pretežni delež posojil s fiksno obrestno mero,« še pravijo na NLB.
Visoki prihranki
A če so bile še pred časom variabilne obrestne mere višje in je to od tovrstnih kreditov odgnalo marsikaterega posameznika, je slika zdaj nekoliko drugačna. Za primer smo vzeli stanovanjski kredit v višini sto tisoč evrov, ob dobi odplačevanja 20 let ali 240 obrokov.
Pred enim letom in euriborjem malo čez štiri odstotke in obrestmi 1,45 odstotka je skupna variabilna obrestna znašala slabih 5,5 odstotka, mesečni obrok ob začetku plačevanja pa slabih 688 evrov. Z nižjim euriborjem, ki trenutno znaša 3,35 odstotka, in že omenjenimi 1,45 odstotka pribitka pridemo na 4,6 odstotka, zaradi česar se obrok že zniža na 638 evrov. Petdeset evrov manj na mesec pa je že omembe vredna številka, še zlasti če to pomnožimo z dvajsetimi leti ali 240 obroki, pridemo na krepkih 12.000 evrov ugodnejši kredit. Prihranek, ki ne more biti zanemarljiv v nobenem primeru.
V prihodnje še eno znižanje
Ob tem pa banke seveda nudijo tudi obrestne mere z manj kot 1,45 odstotka pribitka, ki smo ga vzeli za naš izračun. V Sparkasse, na primer, znašajo 1,25 odstotne točke, pri Delavski hranilnici ali DBS celo le 0,95 odstotnetočke, pri NLB pa 1,35 odstotne točke. In ker je to »živa stvar«, lahko stranke z nekaj pogajanji pridejo do še večjih prihrankov, kajti tudi euribor počasi in vztrajno pada. Na dan priprave članka je znašal 3,41 odstotka.
