Zdaj je že jasno – Hrvaška bo z uvedbo novega svežnja sprememb davčne zakonodaje, ki med drugim vključuje višjo obdavčitev praznih nepremičnin, prehitela Slovenijo in njena dolgoletna prizadevanja po tovrstni obdavčitvi. Jo pa bodo v svoji denarnici občutili tudi nekateri Slovenci, ki imajo pri južnih sosedih stanovanja, hiše ... Teh naj bi bilo po oceni Alena Komića, nepremičninskega posrednika iz ABC nepremičnin, več kot 110 tisoč.
Nov nepremičninski davek bi lahko nadomestil obstoječi davek na počitniške hiše, je te dni mogoče brati v hrvaških medijih. Po besedah tamkajšnjega ministra za finance Marka Primorca novega davka na nepremičnine ne bo plačala oseba, ki v nepremičnini živi ali ima sklenjeno najemno pogodbo, ki dokazuje, da nepremičnino oddaja v dolgoročni najem. Najemnik bi moral po besedah Marka Primorca v nepremičnini bivati vsaj 10 mesecev na leto. Po pisanju hrvaških medijev naj bi davek znašal do največ 10 evrov na kvadratni meter. Občine bi lahko določile izjemno in na svojem teritoriju lastnike oprostili plačila davka. Lastnik hiše, velike sto kvadratnih metrov, bi tako v kraju z najvišjo stopnjo plačal tisoč evrov na leto. Nov sveženj davčnih sprememb bi lahko prinesel tudi zvišanje pavšalnega davka za sobodajalce, ti so po prepričanju hrvaškega ministra za finance zdaj »smešno nizko obdavčeni«, omenja pa se tudi zviševanje davka na dolgoročno oddajanje nepremičnine, je bilo pretekle dni mogoče prebrati v sosednji državi.
S tem želijo na finančnem ministrstvu poskrbeti za izenačitev obravnave dolgoročnih in kratkoročnih najemov, davek za počitniška stanovanja pa se bo preoblikoval v nepremičninski davek. V primerjavi z davkom na počitniška stanovanja, ki je bil do zdaj neobvezen, bo nova ureditev obvezna. »Jasno sporočamo, kako pomembno se je posvečati pravičnosti davčnega sistema. V tem kontekstu smo naredili več korakov,« je bil na eni od tiskovnih konferenc jasen hrvaški finančni minister.
Višji ko bo davek, večji bo njegov učinek
Kaj nova obdavčitev, za katero se natančno vendarle še ne ve, kdaj bo začela veljati, omenja pa se začetek prihodnjega leta, pomeni za številne slovenske lastnike hrvaških nepremičnin, smo za mnenje vprašali nepremičninske strokovnjake. Kot nam je zatrdil Branko Potočnik iz podjetja Insa nepremičnine, se bo davek na nepremičnine, izraženo v odstotkih, čez mejo res občutno povišal, »vendar to v praksi pomeni, da bo nekdo namesto 250 evrov moral odslej plačevati 500 evrov na leto, kar deljeno na 12 mesecev ni tako izjemna podražitev«. Da Slovenci na Hrvaškem kupujejo predvsem počitniške objekte, je dodal, zato je tudi prepričan, da tistim, ki si tovrstne nakupe lahko privoščijo, višji davek na nepremičnine ne bo zamajal družinskega proračuna.
Optimistično gleda na celotno situacijo tudi Boris Lajh iz nepremičninske agencije Century 21 Slovenija. Prepričan je, da nov davek na nepremičnine ne bo povzročil večjih pretresov na trgu cen. »Slovenci večinoma kupujejo nepremičnine na Hrvaškem za lastno uporabo. Le majhen delež teh nepremičnin je namenjen izključno turističnemu oddajanju. Tudi zdaj je že treba plačati davek, ki je primerljiv z našim nadomestilom za stavbno zemljišče, v povprečju okoli pet evrov na kvadratni meter. Predlog hrvaškega ministrstva pa je, da bi ta davek zvišali na približno 10 evrov na kvadratni meter in ga preimenovali v davek na nepremičnine,« pojasnjuje Lajh. Ponudi tudi zanimivo primerjavo: »Če pogledamo delež Slovencev, ki imajo pri naših južnih sosedih v kampih postavljene prikolice ali mobilne hišice, ti letno plačajo pavšal v višini 2500 evrov ali več. Če pa imamo na hrvaški obali apartma v velikosti 70 kvadratnih metrov, bo davek zanj znašal približno 700 evrov letno, razen če ga oddajamo za daljše obdobje. V primeru turističnega oddajanja pa bo dnevna tarifa z 200 evrov narasla na 220 evrov.«
Podobno razmišlja Tadej K. iz Maribora, ki ima na Pašmanu v lasti več apartmajev, te pa ponuja turistom v najem čez poletno sezono. Po njegovih besedah bo novo finančno breme moral porazdeliti prav med najemodajalce, kar pomeni, da bo prihodnje leto zaradi novega davčnega bremena treba za dnevni ali tedenski najem apartmajev plačati malenkost več kot letos. Ali bo zaradi tega izgubil goste, saj je Hrvaška že letos zaradi visokih cen nočitev odvračala turiste, ne razmišlja. Prepričan je namreč, da je Hrvaška vsaj za Slovence ključna destinacija, lahko dosegljiva z avtomobilom, in da bodo 1 evrov več brez zadržkov odšteli.
Pri sosedih kupimo 3000 nepremičnin letno
Kljub temu Komić meni, da vsaka dodatna finančna obremenitev zmanjšuje interes za lastništvo nepremičnin v državi, kjer je treba plačevati davke nanje. Zato je prepričan, da »višja ko je obremenitev, večji je njen vpliv na ljudi«. Kot poznavalec razmer na hrvaškem in slovenskem nepremičninskem trgu verjame, da bodo višje obdavčitve vplivale tudi na Slovence, ki se zanimajo za nakup nepremičnin na Hrvaškem. Vendar se po njegovih besedah to ne bo zgodilo čez noč: »Gre za dolgotrajen proces. Prav tako ni pričakovati, da se bo nepremičninski trg hitro napolnil z novimi ponudbami. Verjetno se bodo lastniki nepremičnin na Hrvaškem postopoma odločali, ali novi davki predstavljajo dovolj veliko breme, da bi bilo bolje prodati stanovanje ali hišo. Vendar pa menim, da sto evrov več na leto ne bo prisililo nikogar v prodajo nepremičnine. Vpliv bo odvisen od višine davka, ki ga določijo lokalne oblasti, in velikosti nepremičnine,« ocenjuje Komić.
Nasprotno pa Boris Lajh ne pričakuje zmanjšanja zanimanja za nepremičnine pri sosedih. Prepričan je, da »bo odstotek tistih, ki bi zaradi davka prodali nepremičnino, izredno nizek«.
In kakšen je interes za nepremičnine, ki so se zlasti vzdolž Jadranske obale po besedah Davorja Perišića, ustanovitelja in vodje hrvaške poslovne mreže Best Real Estate, tudi letos podražile za 15 do 30 odstotkov, odvisno od lokacije, kjer po cenah najbolj prednjači Dubrovnik s pet tisoč evri na kvadratni meter, sledita pa mu Rovinj s tri tisoč evri na kvadratni meter in celotna Istra? Da smo Slovenci poleg Nemcev najmnožičnejši kupci počitniških hiš in apartmajev na hrvaški obali, je pripomnil Lajh. Po njegovih besedah na Hrvaškem kupimo približno tri tisoč nepremičnin na leto. »Med kupci nepremičnin vzdolž Jadranske obale in na otokih je več kot 40 odstotkov Slovencev, ostalo so Nemci, Čehi, Poljaki in Avstrijci,« razkrije Perišić.
Mladim Hrvaška ni zanimiva
In kaj Slovenci najraje kupujejo čez mejo? »Predvsem apartmaje v turistično priljubljenih krajih, vikende v bližini morja in zemljišča za gradnjo vikendov ali apartmajskih hiš,« opaža Lajh. Komić pa dodaja, da je največ zanimanja za zemljišča in manjše stanovanjske enote v bližini Slovenije, predvsem v hrvaški Istri. Ocenjuje pa, da hrvaške nepremičnine za Slovence niso več tako privlačne kot pred vstopom Hrvaške v EU, saj so k upadu zanimanja prispevale predvsem naraščajoče cene.
Branko Potočnik ne verjame, da bi se cene zaradi davčnih sprememb znižale. Kot pravi, se cene oblikujejo glede na ponudbo in povpraševanje: »Interes za nepremičnine ob hrvaškem morju je velik tako med Hrvati kot tujci.« Dodaja pa zanimiv podatek: »Mladi Slovenci skorajda ne kažejo zanimanja za nakup počitniških stanovanj na Hrvaškem, saj niso tako čustveno, kulturno in zgodovinsko povezani z južno sosedo kot starejše generacije. Zanje je svet velika vas, ki jo imajo na dosegu roke. Nepremičnina v Kambodži ali na Zanzibarju je zanje enako privlačna kot apartma na Hrvaškem. Poleg tega poležavanje na hrvaški obali ni edina oblika preživljanja prostega časa – letala, plovila in avtodomi so za mnoge mlade Slovence bolj privlačni kot lastništvo drugega doma vzdolž Jadranske obale ali na otokih.«
