- Na Hrvaškem vse več primerov okužbe z virusom zahodnega Nila
- Na jugu Španije zaskrbljeni, zaradi okužbe s tem virusom letos umrlo že pet oseb
Vročico Zahodnega Nila povzroča virus Zahodnega Nila, slednjega pa običajno prenašajo komarji. Izjemoma se med ljudmi lahko prenese tudi preko transfuzije, tkiv ali darovanih organov. Kot so pojasnili na NIJZ, so tudi pri nas letos že potrdili prve tri primere okužbe, in sicer v severovzhodnem delu Slovenije, v Pomurski in Podravski regiji. Vse tri primere so potrdili na Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Dva od okuženih z virusom Zahodnega Nila v Sloveniji so sprejeli na oddelku za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Maribor. "Eden je imel blažji potek in je že odpuščen, drugi ima nekoliko težji potek, določene zaplete, ni pa življenjsko ogrožen," je danes za STA povedala predstojnica oddelka Božena Kotnik Kevorkijan. "Predvsem je zanimivo to, da sta dobila okužbo pri nas, to so torej avtohtone okužbe, niso vnesene iz tujine," je dodala predstojnica. Pojasnila je, da se bolezen ne prenaša s človeka na človeka. Omenjeni osebi ne prihajata iz istega okolja, je navedla.
Višja zdravnica specialistka na NIJZ Eva Grilc je pozneje na novinarskih konferenci potrdila, da so se zdravili v bolnišnici in da je njihovo zdravje po trenutnih informacijah dobro. Osebe niso bile v tujini in so se kot kaže okužile v Sloveniji. Večina obolelih po njenih besedah zboli z blago klinično sliko, s simptomi, podobnimi gripi, približno 80 odstotkov ljudi pa po piku komarja sploh ne zboli. Tistih s hudim potekom je malo. "Recimo eden od 150 pa zboli s simptomatiko, kjer gre za prizadetost centralnega živčevja." Od teh se nekateri zdravijo tudi v bolnišnici.
Redki primeri
V Sloveniji so primeri okužbe zelo redki. Prvi primer okužbe smo v Sloveniji obravnavali leta 2013, nato še en primer leta 2017, leta 2018 pa je bilo primerov pet. Od takrat do letos novega primera nismo zabeležili. Na NIJZ so sicer že leta 2019 pripravil načrt pripravljenosti na morebitne izbruhe okužb s tem nadležnim virusom. Načrt vključuje spremljanje širjenja virusa, obveščanje javnosti, zgodnjo prepoznavo in diagnostiko okužb ter ukrepe za zagotavljanje varne preskrbe s krvjo.
Sicer pa so se okužbe v državah članicah EU letos začele pojavljati že zgodaj v sezoni. O primerih po navedbah NIJZ poročajo Italija, Avstrija, Madžarska, Hrvaška, Španija, Francija, Bolgarija, Nemčija in Romunija, pa tudi v druge evropske države, kot so Srbija, Albanija in Kosovo. Kar zadeva naše sosednje države, so primere okužbe zabeležili v osiješko-baranjski županiji na Hrvaškem, v okolici Dunaja in na severu Madžarske, torej regijah, ki so od Slovenije precej oddaljene. V Italiji so primere potrdili v Furlaniji – Julijski krajini, torej v bližini Slovenije.
»Večina okuženih ljudi ne kaže znakov bolezni ali pa imajo simptome podobne gripi, kot so vročina, glavobol, bolečine v mišicah in utrujenost. V nekaterih primerih ima lahko bolezen hud potek, vključno s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema,« so zapisali na NIJZ. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) približno 80 odstotkov oseb, okuženih z virusom zahodnega Nila, nima nobenih simptomov, bolezen pa se redko razvije v hujšo obliko. Virus večjo grožnjo predstavlja starejšim od 50 let in tistim z oslabljenim imunskim sistemom. Za okužbo pa so dovzetne vse osebe, ki z virusom še niso bile okužene. Po okužbi je imunost najverjetneje dolgotrajna. Blage oblike bolezni ne potrebujejo zdravljena in se spontano razrešijo, medtem ko hude oblike bolezni običajno terjajo sprejem v bolnišnico. Učinkovitih protivirusnih zdravil ni, zdravljenje je simptomatsko, je še zapisano na spletišču NIJZ. Tudi cepiva ni, najbolj učinkovit ukrep za zmanjšanje tveganja okužbe na območju, kjer kroži ta virus, so tako ukrepi za preprečevanje pikov komarjev.
Večina klinično zaznanih okužb se sicer pojavlja od sredine julija do konca septembra, pri čemer je pojavnost bolezni odvisna od številnih dejavnikov, kot so prisotnost in aktivnost prenašalcev oziroma komarjev ter naravnega rezervoarja virusa, ki pa so ptice. Naravne danosti v Sloveniji omogočajo obstoj prenašalca.
