Zaradi okužbe z virusom zahodnega Nila sta zboleli dve osebi, ena z območja Siska in druga z območja Petrinje. Da sumijo še na več deset okužb, je za Dnevnik.hr potrdil hrvaški epidemiolog Inoslav Brkić. Po navedbah Brkića sta bolnika zbolela za meningoencefalitisom, kar da je zelo redko. Približno 70 do 80 odstotkov okuženih s tem virusom sicer nima nobenih težav, a je lahko okužba v posameznih primerih zelo problematična. Brkić tistim, ki imajo kakršne koli simptome, kot so izpuščaj ali bolečine v mišicah, skratka simptome, podobne poletni gripi, svetuje, naj se zglasijo pri zdravniku. Sicer pa hrvaški epidemiologi menijo, da je kakršna koli panika odveč.
Oba bolnika, ki imata težji potek bolezni, se zdravita v bolnišnici v Sisku. Kot je pojasnila vodja oddelka za nalezljive bolezni Tonka Jozić Novinc, sta imela »hude simptome. Močan glavobol, visoko temperaturo, bolečine v mišicah in sklepih. Težko sta se gibala, prva dva ali tri dni sta imela motnje v zavesti.« Oba sta sicer dobro okrevala, a bi lahko bile stvari še precej hujše. »Kadarkoli imate bolezen osrednjega živčnega sistema, je seveda mogoče pričakovati težave in poškodbe. Ne bomo klicali zla, a posledice so lahko težje.«
V Sloveniji zelo redki primeri
Virus zahodnega Nila se večinoma prenaša s piki okuženih komarjev. Kot so pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), večina okuženih ljudi »ne kaže znakov bolezni ali pa imajo znake podobne gripi, kot so vročina, glavobol, bolečine v mišicah in utrujenost. V nekaterih primerih ima lahko bolezen hud potek, vključno s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema. Večina primerov klinično zaznane okužbe se pojavlja od sredine julija do konca septembra. Pojavljanje bolezni je odvisno od številnih dejavnikov, kot so prisotnost in aktivnost prenašalcev (komarjev) ter naravnega rezervoarja virusa (ptice).«
V Sloveniji po navedbah NIJZ naravne danosti omogočajo obstoj prenašalca ter skupno s podatki iz sosednjih držav nakazujejo na možnost pojava okužb s tem virusom tudi pri nas. Te so sicer zelo redke. Prvi primer okužbe smo v Sloveniji obravnavali leta 2013, nato naslednjega šele leta 2018, ko je za to boleznijo zbolelo pet oseb, pri čemer je bil en primer uvožen. Precej drugačno je stanje v Italiji ali v drugih državah širom Balkana
Blage oblike bolezni ne potrebujejo zdravljena in se spontano razrešijo, medtem ko hude oblike bolezni običajno terjajo sprejem v bolnišnico. Učinkovitih protivirusnih zdravil ni, zdravljenje je simptomatsko, je še zapisano na spletišču NIJZ.
