Nevladne organizacije, med njimi Eko Anhovo in dolina Soče, Inštitut 8. marec in Umanotera, so se lani združile v akciji Naj Anhovo zadiha ter s pomočjo podpisov državljanov v parlament vložile predlog sprememb Zakona o varovanju okolja (ZVO-2), s katerimi so se izenačile okoljske zahteve sežigalnic in sosežigalnic. Čeprav je stroka ves čas sprejemanja zakonskih sprememb opozarjala, da tako ostrih zahtev, kot jih predpisuje zdaj že spremenjeni zakon, nima nobena država v EU in da tehnologij, ki bi omogočile doseganje novih standardov, ni, so poslanci in poslanke spremembe podprli z veliko večino.
Za prilagoditev štiri leta
Da bi zakon začel veljati, mora vlada sprejeti še podzakonske akte. Trenutno je v javni obravnavi Uredba o spremembah Uredbe o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig, ki bo podlaga za izdajo okoljevarstvenih dovoljenj. V podjetju Alpacem (nekdanji Salonit Anhovo), ki ga bodo sprejete spremembe najbolj prizadele, so upali, da bodo vsaj v uredbi določene morebitne izjeme, a ni tako. Upravljavci naprav za sosežig bodo morali namreč po novih pravilih uskladiti obratovanje naprav z okoljevarstvenim dovoljenjem v delu, ki se nanaša na omenjene strožje mejne vrednosti emisij, v štirih letih od njegove pravnomočnosti.
Neizvedljivo
Kot so izpostavili na včerajšnji novinarski konferenci, v uredbi nove mejne vrednosti niso navedene s številkami, pač pa je v uredbo le prenesena dikcija iz zakona, ki pravi, da morajo naprave za sosežig izpolnjevati enake zahteve kot naprave za sežig. Alpacem Cement je pregledal zakonodajne pogoje obratovanj cementarn na ključnih trgih v Evropi, Švici, na Kitajskem, v Braziliji, Indiji, Rusiji in ZDA. Njihova analiza je pokazala, da nobena od teh držav nima tako strogih zakonodajnih pogojev, kot jih predvideva ZVO-2A. Tudi poročilo, ki ga je leta 2019 za Evropsko komisijo pripravilo podjetje Eunomia, kaže, da nobena cementarna v EU nima predpisanih mejnih vrednosti, ki bi bile skladne z vsemi zahtevami ZVO-2A.
V nasprotju z evropskim pravnim redom?
Ob tem predsednik uprave Aplacema Tomaž Vuk izpostavlja, da sta parlament in vlada sprejela nepreverjen zakon. Pravna ureditev EU namreč določa, da morajo biti zakonski predpisi preverjeni, na način, da se ugotovi, ali so sploh izvedljivi. »S takšno zakonodajo Sloveniji grozi deindustrializacija. Neskladnost z evropskimi standardi bi lahko odvrnila prihodnje naložbe, tudi tuje, še posebej v kapitalsko intenzivnih panogah,« je dodal.
Želijo si politične rešitve
Kot je povedal Vuk, si v Alpacemu želijo, da bi lahko našli politično rešitev, da pa v podjetju že razmišljajo tudi o potencialnih pravnih postopkih. Ministrstvo za okolje ima do marca čas, da Alpacemu izda novo okoljevarstveno dovoljenje. Zakonodaja trenutno še dovoljuje, da ministrstvo naredi izjemo in podjetju kljub strožjim predpisom izda dovoljenje. A Tomaž Vuk opozarja, da je v pripravi že nov Zakon o varovanju okolja (ZVO-3), v katerem naj bi že bila določba, da so izjeme lahko zgolj začasne.
Ogrožena delovna mesta
Če po javni obravnavi v uredbi ne bo sprememb ali pa Alpacemu v okoljevarstvenem dovoljenju ne bodo odobrene izjeme, ni izključeno, da bodo lastniki primorani zapreti proizvodnjo, Slovenci pa bomo izgubili edino podjetje, ki proizvaja cement, ki v EU velja za strateško surovino. Ob tem bi delo izgubilo 900 ljudi. Kot je povedal Vuk, so lastniki podjetja začudeni, da Slovenija s tako lahkotnostjo sprejema nepreverjene zakone, pa vendar so trenutno še pripravljeni vztrajati in vlagati ter razvijati naložbo v Sloveniji.
