Novice Svet24

In smo jo dobili, v drugem krogu, ko je prehitela Anžeta Logarja. Danes predsednica in vrhovna poveljnica vodi na lestvicah javnomnenjske priljubljenosti politikov ali pa je vsaj tik pod vrhom. Nikdar v življenju ni bila članica nobene stranke in vanjo ne bi vstopila zaradi kandidature, je še povedala, ko je napovedala pot v predsedniško palačo, ki jo je predtem deset let zasedal Borut Pahor: »Menim, da predsednica ne sme imeti do nobene politične stranke dolgov, ki bi lahko vplivali na njeno presojo. Slovenske volivke in volivci vedo, da nisem tiho, kadar menim, da se v družbi dogajajo nepravilnosti. Tako bom ravnala tudi kot predsednica republike.«   

Kaj vemo po malo manj kot dveh letih mandata, ko je pred predsednico med drugim serija pomembnih kadrovskih odločitev, od izbire kandidata za sodnika Sodišča EU, ombudsmana, guvernerja Banke Slovenije ...? Kmalu se bodo začeli zaključevati tudi mandati nekaterih ustavnih sodnikov ... Kdo vodi državo? Kaj povedati o metodi predsednice republike? Kdaj poseže in kako? Kakšna predsednica je? Plusi, minusi, napake ...

Boljša kot zadnja dva pred njo  

Ker je še sveže za njo službena pot v Mongolijo, kjer je na ženskem forumu pozvala, naj bo naslednja na čelu Združenih narodov ženska, namenimo zgornja vprašanja najprej Goranu Novkoviću, odgovornemu uredniku Podjetne Slovenije in izvrstnemu poznavalcu razmerij med politiko in gospodarstvom. »Bil sem kar nekaj let v vodstvu Gospodarske zbornice Slovenije in videl tudi kakšne politične pritiske, ko je šlo za potovanja politikov in hkrati poslovne forume v tujini. Zato se mi ob tem zadnjem v Mongoliji samo po sebi zastavlja vprašanje: ali si je kdo od politikov zaželel poslovnega foruma v Mongoliji ali pa so na GZS čudno spremenili prioritete pri razporejanju resursov, ki zastopajo slovenska podjetja na tujih trgih,« je neposreden Novković in pristavi, da proti obisku v Mongoliji sicer nima nič, »ker je prav, da imamo predstavnike na svetovnih ženskih forumih«.

Arhiv Večera

Želel bi si nekaj več gospodarskih razvojnih tematik, čeprav je funkcija predsednice v tem smislu omejena. Predvidljivega poslovnega okolja, ki ga predsednica republike rada omeni, nimamo že leta, ocenjuje Novković: »Miniaturne davčne spremembe se dogajajo vsako leto, prav te dni spet. Da bo vlada prihodnje leto, tik pred volitvami, sprejela razvojno davčno politiko, ne verjame nihče. Pravih reform tudi ne bo. Prej nasprotno. Glede na to, da na lestvicah konkurenčnosti poslovnega okolja močno drsimo navzdol, to pa samodejno pomeni daljnosežne posledice, bi bil skrajni čas, da kot državnica jasno pove kaj bolj odločnega.« Mir in varnost sta poleg poslovnega okolja bistvena za gospodarski razvoj države, nadaljuje, »in državnica bi na pojave šovinizma ob zadnjih napadih na policiste, ob migrantskih temah in temah o tujih delavcih morala bolj sistematično reagirati. V medijih in na družbenih omrežjih se pojavlja ogromno šovinizma, kar je eskaliralo ob olimpijskih igrah. Spoštovanje moramo zato graditi vsak dan.«

Novković predsednici republike priznava pozive k večji enakopravnosti spolov na svetovni ravni (opolnomočenje žensk in deklic), zavračanje homofobije (ob napadu v Mariboru), opredeljevanje ob izraelsko-palestinski in rusko-ukrajinski vojni. »Vidne so močne aspiracije na parketu zunanje politike.« Naprej. Opozorila je na škodljive posledice pravnega huliganstva, kot se je izrazila, ko je šlo za neurejene plače sodnikov in neupoštevanje datuma za ureditev neustavnega stanja iz odločbe ustavnega sodišča. Stavka je seveda legitimna pravica, a ne sme posegati v ustavne pravice drugih, se je oglasila ob še kar trajajoči zdravniški stavki. »Pravilno,« pravi Novković, »Fides je šel predaleč.« Ko sešteje pluse in minuse, sklene, da ji gre bolje od zadnjih dveh predhodnikov. 

Zaposlitev Tatjane Bobnar največja napaka

Odgovorni urednik Reporterja in politični analitik Silvester Šurla je nepopustljiv: »Dobili smo predsednico republike, ki je popolno nasprotje svojega predhodnika. Medtem ko Borut Pahor pogosto ni imel svojega mnenja, ima Nataša Pirc Musar svoje mnenje prepogosto o vsem. Pahor bi se lahko bil večkrat oglasil, Pirc Musarjeva pa bi bila včasih lahko tudi modro tiho. Pahor tudi ni želel biti moralna avtoriteta, Pirc Musarjeva pa si to neizmerno želi, a ji tudi zaradi značajskih lastnosti to v praksi ne uspeva najbolje.«

arhiv Reporterja

V slabih dveh letih se je predsednici republike pri opravljanju funkcije po oceni Šurle pripetilo kar nekaj spodrsljajev in tudi njena največja napaka, to je zaposlitev Tatjane Bobnar za svetovalko: »Bivša oziroma odstopljena ministrica za notranje zadeve je pred tem prišla v konflikt s predsednikom vlade, zoper katerega je sprožila tudi kar nekaj postopkov, z javnimi obtožbami proti premierju pa je nadaljevala tudi, ko je bila že zaposlena pri Pirc Musarjevi. Odnosi med uradom predsednice republike in kabinetom predsednika vlade so se zato pričakovano poslabšali in so trenutno na najnižji točki. Nataša Pirc Musar namreč že nekaj časa iz ozadja ruši Roberta Goloba. Namesto da bi bila povezovalna, se prevečkrat po nepotrebnem zapleta v konfliktna razmerja.«

Dokaj hitro se je po njegovem mnenju izkazalo, da protokolarna funkcija predsednici republike ni ravno pisana na kožo, ker je za njene politične ambicije pretesna. Predsednica zato prepogosto posega v polje izvršilne veje oblasti, kar pa bi lahko bilo v nasprotju z njeno ustavno vlogo. To dodatno sproža slabo voljo na vladni strani. »Posebna zgodba je tudi soprog Aleš Musar, ki se prepogosto pojavlja ob predsednici republike. Tudi mesečno denarno nadomestilo, ki ga prejema za sodelovanje pri protokolarnih obveznostih, je zaradi njegovega velikega premoženja, ki izvira iz privatizacijskih poslov, prav nehigienično.« Predsednica republike po oceni Šurle stopa po poti nekdanjega predsednika Danila Türka, »ki je zaradi specifičnega načina opravljanja predsedniške funkcije ostal brez drugega mandata«. Enako se lahko pripeti Pirc Musarjevi, ocenjuje odgovorni urednik političnega tednika Reporter.

Od zasluge do neželene novosti 

»Nataša Pirc Musar je prva nedržavnica in politično nesocializirana na položaju predsednika/-ce Republike Slovenije,« pa pravi politolog in nekdanji politik dr. Igor Lukšič. »Je tudi prva, ki prihaja iz sveta bogastva. Za Kučanom, Drnovškom, Türkom in Pahorjem je to na tem položaju neka neželena novost.« Omembe vredna zasluga je, da je prek nje Slovenija dobila na tej funkciji prvo žensko. To njeno veliko zaslugo ji priznavajo tudi v mednarodnem prostoru in po Lukšičevi oceni lahko prav na tem področju tudi največ naredi.

Robert Balen

»Politične neorientiranosti pa bi se lahko vsaj toliko zavedela na začetku mandata, da bi se obdala s starimi mački in mačkami, ki bi njej in državi pomagali, da ne bi imeli opravka na funkciji samo z Natašo in Musar, temveč tudi z državo,« nadaljuje Lukšič. »Ker ni ugnezdena v slovenski republiki, pri njenem delovanju tolčejo v javnosti na plan njene osebnostne lastnosti, ki si jih je oblikovala v svetu novinarstva in obrambe interesov močnih zasebnikov. V tem svetu človeka naučijo precenjevati svoje osebno mnenje in okrepijo potrebo po tem, da se to mnenje tudi čim pogosteje izraža. Na funkciji predsednice države takšna drža večkrat vodi v prepirljivost in pričkanje o za državo nepomembnih detajlih.« Javne intervencije predsednice države bi morale po Lukšičevih besedah meriti na utrjevanje državne skupnosti, »na to, da se v njih lahko prepozna vsak, ki se prepoznava v tej državi kot pošten državljan, ki deli naše ključne vrednote, ne pa na to, da slišimo zasebno mnenje Nataše o trenutnih prepirih na Twitterju«. Ni naloga predsednice države, da neti prepire in konflikte ali jih podpihuje, temveč da prispeva k njihovi pomiritvi in rešitvi sporov. Ni treba, da se strankarsko dnevnopolitično opredeljuje, kdo ima v sporu prav in kdo narobe, meni Lukšič.

Pri kadrovskih zadevah bi morala graditi soglasje in potrebno večino, da bi bili njeni predlogi tudi izglasovani, in več narediti za to, da postopki pripeljejo do tega, da dobimo na prava mesta kar najboljše ljudi. Po zgledu Kučana in Pahorja bi lahko niti med ljudmi in državo pogosteje pletla na terenskih prireditvah, še pravi politolog z osebno politično izkušnjo.