Na Ajpesu pravijo, da je bilo konec junija letos registriranih 119.768 oseb s statusom samostojnega podjetnika (s. p.), od tega največ (25.154) na področju strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti, 16.324 s. p.-jev posluje v gradbeništvu, 11.345 pa v trgovini, vzdrževanju in popravilu motornih vozil. Ker je v Sloveniji skoraj milijon delovno aktivnih, delež s. p.-jev ni zanemarljiv (krepko prek 10 odstotkov); na ta način se tudi (umetno) izboljšuje splošna zaposlenost, pa čeprav kot nekakšna krinka. A so to še vedno daleč najcenejši delavci – v proračun prispevajo kar nekaj denarja, hkrati pa so v primeru bolniške odsotnosti poceni tako za delodajalce kot za državo.
Delavec s statusom s. p. postane upravičenec do bolniške šele 31. dan odsotnosti, torej po 30 delovnih dneh, a toliko časa nedelovanja si klasični s. p. ne more privoščiti. V kakšen položaj s tem država spravlja vse, ki niso redno zaposleni pri »normalnem« delodajalcu, je jasno. Če ne pomaga država – in kot vse kaže, se v bližnji prihodnosti ne bo nič spremenilo –, lahko sicer pomagajo zavarovalnice, a tudi to je seveda treba plačati.
Zavarovanje, a tudi ne za prvih 30 dni
Pri Zavarovalnici Triglav so povedali, da nudijo življenjsko zavarovanje za primer smrti, ki ga stranke lahko nadgradijo z dodatnim kritjem za primer delovne nezmožnosti. »S tem dodatnim zavarovanjem si zavarovana oseba v primeru delovne nezmožnosti zaradi bolezni ali nezgode zagotovi finančno varnost, kar vključuje nadomestilo za izpad dohodka zaradi bolniške odsotnosti ali trajne nezmožnosti za delo.« Po njihovih besedah je to zavarovanje še posebej primerno za samozaposlene osebe s statusom samostojnega podjetnika, ki pogosto »nimajo enake stopnje socialne varnosti kot redno zaposleni, ki jim podjetja zagotavljajo redno plačo in socialne prispevke«.
A pozor, tudi tu velja čarobnih 30 dni. Nadomestilo priznajo, če zavarovanec predloži vse zahtevane dokumente, a tudi tukaj za prvih 30 dni bolniške odsotnosti zavarovani osebi nadomestilo ne pripada.
Pogoste bolniške odsotnosti
Medtem ko s. p.-ji ne uživajo veliko socialnih ugodnosti, kot je bolniško nadomestilo, pa to vse bolj uporabljajo klasično zaposleni. Lani so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) zabeležili 1.315.106 primerov bolniškega dopusta ali 18.295.988 koledarskih dni, kar je 19 koledarskih dni na zaposlenega. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ugotavljajo, da smo se v Sloveniji še pred nekaj leti glede na skupni delež bolniškega staleža (ta gre v breme delodajalcev in ZZZS) uvrščali nekje med države EU s stopnjo absentizma od 3,5 do 5 odstotkov. A se je Slovenija v zadnjem času pomaknila med države z največ izgubljenimi delovnimi dnevi na zaposlenega. Lani je bil delež izgubljenih delovnih dni 5,97 odstotka, leta 2022 že 6,07, medtem ko je bil leta 2014 le 3,8 odstotka. »Po ocenah tujih strokovnjakov in mednarodnih primerjavah je bolniški stalež med 3,2 in 3,5 odstotka optimalen,« ocenjujejo na ZZZS.
S preseženimi petimi odstotki stopnje absentizma se že uvrščamo v zgornjo polovico držav EU, kjer so še Belgija, Švedska, Češka in Slovaška, precej nižje stopnje, med 3 in 3,5 odstotka, pa imajo Avstrija, Nemčija, Velika Britanija in Francija (med 3 in 3,5 odstotka). Pred letom 2016 smo bili bolj primerljivi z državami z vmesno stopnjo, kot so bile Madžarska, Nizozemska in Španija.
Raje na bolniški kot invalidska pokojnina
Na ZZZS ocenjujejo, da se Slovenija optimalnemu deležu absentizma še ni približala predvsem zaradi časovno neomejenega trajanja bolniškega staleža, saj so v vseh drugih evropskih državah (razen v Bolgariji in Sloveniji) bolniški staleži omejeni praviloma na največ eno leto. »Primere dolgotrajnih bolniških staležev bi morali sistemsko bolje urediti z individualnimi načrti medicinske rehabilitacije. Posodobiti bi morali zakonodajo s področja invalidskih postopkov, vse postopke pa pohitriti ter ljudem zagotoviti bodisi hitrejše okrevanje, nov poklic ali invalidsko upokojitev,« še pravijo na ZZZS, »generalno pa so razlogi za dolgotrajne bolniške sistemske narave ter posledica staranja delavcev in podaljševanja delovne dobe ob neustrezno prilagojenih delovnih mestih.« Poleg tega je bolniško nadomestilo višje kot invalidska pokojnina, zato so posamezniki bolj zainteresirani za podaljševanje bolniškega staleža.
Trenutno najdaljši bolniški stalež traja neprekinjeno od 23. marca 2011, torej več kot 13 let!
In koliko nas vse to stane? Izdatki ZZZS za nadomestila za začasno zadržanost od dela, ki se krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, zlasti od druge polovice leta 2015 zelo naraščajo. Če so leta 2013 znašali 224,7 milijona evrov, so bili leta 2017 že 314,7 milijona, v letu 2020 so se povzpeli na 444,2 milijona evrov, leta 2021 so bili 497,7 milijona evrov, predlani že 689 milijonov in lani 606,9 milijona evrov.
Dopusti so svoja zgodba
Če pa si ogledamo dopuste, ki si jih s. p.-ji privoščijo ali pa tudi ne, ima v povprečju delavec v Sloveniji 26 dni dopusta, moški 25 in ženske 27. V javnem sektorju je po podatkih statističnega urada povprečje 30 dni, v zasebnem pa 26 dni. Najmanj dopusta imajo zaposleni, stari manj kot 20 let (14 dni), največ ga imajo zaposleni, stari 60 let ali več, okoli 31 dni.
Vseeno lahko govorimo tudi o počitniški revščini, kljub pravici do dopusta to namreč še ne pomeni, da si lahko vsi privoščijo takšne ali drugačne počitnice. Leta 2022 si niti enotedenskih počitnic zunaj doma ni moglo privoščiti 39,7 milijona delavcev v EU oziroma kar 15 odstotkov vseh, leto prej je bilo takšnih 37,6 milijona oziroma 14 odstotkov. Med državami, kjer se je tovrstna revščina povečala, je imela največji delež Romunija (4,2 milijona oziroma 35,8 odstotka vseh), na drugem koncu lestvice, z najmanj delavci, ki si počitnic ne morejo privoščiti, pa so med drugimi Finska in Švedska s 4,7 odstotka vseh ter Avstrija s 5,9 odstotka vseh delavcev.
V Sloveniji se je tovrstna revščina leta 2022 glede na leto prej povečala z dobrih 7,2 na 7,9 odstotka.
