Mladinska mreža MaMa, ki združuje 56 mladinskih centrov, s svojim aktivnostmi krepi prepoznavnost mladinskega dela. Mlade spodbuja k aktivnemu državljanstvu, mladinske delavke in delavce na usposabljanjih opolnomoči z znanjem in spretnostmi, ki jim bodo pomagale pri nadaljnjem delu, so zapisali.
Na tak način bodo nadaljevali še naprej. Pri tem se sklicujejo na najnovejše raziskave, po katerih bo mladinsko delo v prihodnje postajalo še bolj pomembno. Vedno več mladih se namreč sooča s psihološkimi težavami in stiskami. Glede na raziskavo fundacije Friedrich Ebert Stiftung, ki je bila izvedena tudi med mladimi v Sloveniji, mladi vse pogosteje poročajo, da so pod stresom, pesimistični glede lastne prihodnosti in prihodnosti slovenske družbe.
Programski stebri delovanja mreže MaMa tudi letos ostajajo razvoj mladinskega dela ter zastopanje, dialog in participacija, prav tako pa tudi informiranje, prepoznavnost in vidnost v javnosti. Mreža je imela v prvi polovici letošnjega leta v sodelovanju z mladinskimi centri in drugimi partnerji v teku 11 projektov, sodelovala pa je tudi pri kampanji za večjo prepoznavnost mladinskega sektorja.
Mladi si sicer želijo več aktivnosti, ki bi jih pritegnile k bolj rednemu obisku mladinskih centrov, so pokazali rezultati raziskave Kaj je zate dobro preživet prosti čas, ki jih je objavil zavod Nefiks v sodelovanju z Mrežo KEKS. Tretjina mladih je povedala, da bi mladinske centre obiskali, če bi dobili informacije o dogajanju v njih in če bi jih obiskali njihovi prijatelji. Kar 55 odstotkov mladih, ki že obiskuje mladinske centre, pa je navedlo, da so jim zanje povedali prijatelji oz. so o njih izvedeli preko tiskanih gradiv in letakov.
Mladi največ prostega časa preživijo s prijatelji
Omenjena raziskava je pokazala, da mladi največ prostega časa preživijo s prijatelji. Družabne aktivnosti in srečevanje s prijatelji zunaj v mestu so za večino glavni vir sprostitve. Zavoda Nefiks ne preseneča, da imajo za mlade ključno vlogo njihovi vrstniki. Nudijo jim namreč prijateljstvo, podporo, družbo in občutek pripadnosti. Kakovostno preživet prosti čas s prijatelji pozitivno vpliva na njihovo duševno zdravje in socialne veščine, so navedli.
Raziskavo Kaj je zate dobro preživet prosti čas so izvedli med učenci 9. razreda osnovne šole in dijaki 3. letnikov srednje šole. Sodelovalo je več kot 1000 mladih iz Ljubljane, Brežic, Novega mesta, Škofje Loke, Trbovelj in Zagorja.
Mednarodni dan mladih je po mnenju zavoda odlična priložnost, da bi se zavezali k ustvarjanju okolja, kjer bodo mladi lahko razvijali svoje potenciale, gradili trdna prijateljstva in se aktivno vključili v družbo.
Odgovorne institucije, lokalne skupnosti in mladinske organizacije so pozvali, naj prisluhnejo potrebam mladih in jim omogočijo več priložnosti za kakovostno preživljanje prostega časa. Ob tem je nujno več časa nameniti informiranju, so dodali.
Mladinski svet za uresničevanje koalicijske pogodbe
Mladinski svet Slovenije medtem izpostavlja pomen vključevanja mladih v procese odločanja in sooblikovanja politik. O tem bodo spregovorili tudi na novinarski konferenci v ponedeljek. Hkrati so kritični do vlade, ker se po njihovi oceni koalicijska pogodba in zaveze do mladih ne uresničujejo ustrezno.
Že spomladi so opozorili na dejstvo, da naj bi bili mladi v letih 2024 in 2025 postavljeni kot proračunska prioriteta. Vendar pa to po njihovi oceni ni razvidno na nobenem od področij, ki se tičejo mladinske problematike. Od predstavnikov države so želeli pojasnila, zakaj mladi kljub drugačnim obljubam niso med prednostnimi nalogami, ki bi jih bilo mogoče zaznati v proračunu.
Stanovanjsko problematiko so predstavili kot najbolj perečo problematiko mladih. Pri tem so se naslonili na statistične podatke, da so se cene nepremičnin na ravni celotne države od leta 2015 do leta 2022 zvišale za več kot 90 odstotkov. To so ob veliko nižji rasti dohodkov ocenili kot še toliko bolj zaskrbljujoče. Cene rabljenih nepremičnin so se zvišale še bolj, opozarjajo.
Državni statistični urad je ob mednarodnem dnevu navedel, da so se mladi v Sloveniji lani odselili od staršev povprečno pri 29,1 leta starosti. Pri višji starosti so se odselili le v šestih državah EU. Najvišja povprečna starost ob odselitvi je bila na Hrvaškem, kjer je znašala 31,8 leta, najnižja pa na Finskem, kjer je znašala 21,4 leta.
V Sloveniji je lani s starši živelo 60,4 odstotka mladih v starosti od 18 do 34 let. To je bilo za dobrih 44 odstotnih točk več kot na Finskem, po drugi strani pa za dobrih 16 odstotnih točk manj kot na Hrvaškem.
Mladih vse manj
V Sloveniji se število mladih v starostni skupini od 15 do 29 let zmanjšuje. Na začetku letošnjega leta jih je bilo 318.652 ali 29,3 odstotka manj kot leta 1991. Njihov delež med vsemi prebivalci je bil največji prav leta 1991, ko je znašal 22,5 odstotka, najmanjši pa je bil leta 2022, ko je znašal 14,6 odstotka. Letos predstavlja 15 odstotkov, je objavil državni statistični urad.
Generalna skupščina Združenih narodov je 12. avgust razglasila za mednarodni dan mladih leta 1999. Tako je želela dati priložnost mladim, da opozorijo na svoj položaj, vlogo in težave, ki jih imajo. Geslo letošnjega mednarodnega dne je Od klikov k napredku: Tvoje digitalne poti za trajnostni razvoj.
