Snovalci umirjanja prometa so prepričani, da so hitrosti vožnje na slovenskih avtocestah previsoke, zato so na štirih odsekih predvideli sekcijsko merjenje hitrosti. Nobeno presenečenje pa ne more biti, da so vsi odseki blizu prometno vroče točke Ljubljane, čeprav se ravno tukaj na naših cestah največkrat stoji v kolonah.
Kako pravzaprav deluje sekcijsko merjenje? Princip je dokaj preprost, saj meri povprečno hitrost vozila med vstopno točko A in izstopno točko B. »Na točki A zabeleži natančen čas vstopa, na točki B pa natančen čas izstopa iz sistema. Ob znani razdalji med obema točkama izračuna povprečno hitrost. Če je ta višja od dovoljene, je voznik kaznovan. Sistem bo upravljala policija, ki bo prekrškarjem tudi izrekala globe, Dars pa bo v tem projektu le kot naročnik in plačnik sistema, saj nam je kot upravljavcu avtocestnega omrežja v velikem interesu, da se prometna varnost izboljša,« so povedali na Darsu.
Testni sistem je ujel precej voznikov
Naj spomnimo, testni sistem, ki je leta 2017 začasno deloval na štajerski avtocesti A1 na območju trojanskih predorov v smeri proti Ljubljani, se je po zatrjevanju policije in Darsa pokazal kot učinkovit. Kljub opozorilom so takrat zabeležili v povprečju 200 voznikov na dan, ki so presegli predpisano hitrost, ta odsek je v letu prevozilo v povprečju okoli 21 tisoč vozil na dan.
Dars je tudi s pomočjo policije določil, kje so odseki, kjer so tveganja večja oziroma prihaja do večjega števila prometnih nesreč in poškodovanih ter posledično tudi do zastojev.
Sekcijsko merjenje bodo tako uvedli na odseku gorenjske avtoceste Ljubljana Brod–Šmartno–Vodice v dolžini 6,9 kilometra v smeri Kranja. Na primorski avtocesti so določili odsek Logatec–Vrhnika proti Ljubljani na razdalji 7,2 kilometra, ponovno ga bodo postavili tudi na štajerski avtocesti v predelu predorov Trojane od predora Podmilj do Vranskega v celotni dolžini 11,8 kilometra v smeri Maribora, potniki na Dolenjsko pa bodo morali biti previdni na odseku Grosuplje–Višnja Gora v dolžini 5,3 kilometra v smeri Novega mesta.
Predvidoma bo sistem na teh štirih lokacijah začel delovati v drugi polovici prihodnjega leta. Pogodbo z dobaviteljem so na policiji že podpisali, zdaj je v fazi podpisovanja še na Darsu.
Sistem bo mogoče razširiti na nove odseke
»Izbrani dobavitelj opreme je ljubljanska družba Intermatic. Dars je družbo letos izbral na javnem razpisu za dobavo, vzpostavitev delovanja in vzdrževanje opreme sistemov sekcijskega merjenja hitrosti. Intermaticova ponudba je znašala 434 tisoč evrov brez davka oziroma nekaj manj kot 529.480 evrov z davkom. Izvajalec je sicer že v fazi pridobivanja certifikata za odobritev tipa merila,« so povedali na Darsu.
Na policiji so dejali, da pri vsem tem nimajo kaj dodati, bodo pa sistem najprej uvedli v ožjem obsegu. »Glede na rezultate se lahko odločimo tudi za širjenje sistema na dodatnih odsekih avtocestnega omrežja, kar pa je, kot navedeno, odvisno od izkušenj, ki jih bomo pridobili z uvedbo tega sistema. Glavni cilj vzpostavitve sistema je umiriti hitrosti in povečati prometno varnost. Prednost takšnega načina merjenja je, da se hitrost umirja na daljši razdalji,« so povedali na Darsu.
Podobno menijo na AMZS. Po njihovo poleg vozniškega znanja, tehnično brezhibnih vozil in ustrezne infrastrukture k prometni varnosti prispeva tudi spoštovanje prometnih predpisov. Slednje se med drugim zagotavlja z nadzorom, kar je naloga in odgovornost države. Na kakšen način država izvaja nadzor, je v njeni pristojnosti. Erik Logar, vodja področja varna mobilnost na AMSZ, je dejal, da »na AMZS tovrstne ukrepe podpiramo, pri samem projektu uvajanja sekcijskega merjenja pa ne sodelujemo. Smo pa že večkrat izpostavili pred pristojnimi še vedno velik izziv glede sankcioniranja prometnih prekrškov.« Z drugimi besedami, da bodo prekrškarje zares ujeli »med delom«, saj je ta verjetnost zdaj prenizka, predvsem pa bodo morali zmanjšati možnosti za izogibanje plačilu globe. Naš sistem, tako pravi Logar, omogoča izogibanje v smislu »ne ve se, kdo je vozil«.
Prometne nesreče so zelo drage za celotno družbo
Logar poudarja, da si na AMZS ne želijo policijske države in nerazumnega sankcioniranja, da pa se moramo zavedati, da sta nadzor in sankcioniranje pomembna pri zagotavljanju večje prometne varnosti in zmanjševanja števila prometnih nesreč. »Prometne nesreče se v družbi poznajo tudi pri socialni in ekonomski škodi. Skupni družbeno-ekonomski stroški prometnih nesreč so v Sloveniji leta 2023 znašali več kot 1,9 milijarde evrov, kar je bilo tri odstotke tedanjega družbenega proizvoda. Če bi bilo manj poškodovanih v prometnih nesrečah, bi bilo manj izdatkov za zdravljenja, manjša bi bila obremenitev bolnišničnih kapacitet, manj bi bilo bolniških odsotnosti, če izpostavimo le nekaj dobrobiti, ki jih prinaša izboljšanje prometne varnosti,« je dodal Logar.
Dobrih praks v tujini s sekcijskim merjenjem sicer ne manjka, na Darsu navajajo Avstrijo in Italijo. V Italiji so že prvo leto po uveljavitvi sistema zmanjšali število žrtev za 50 odstotkov in povprečno hitrost za 15 odstotkov, v Avstriji dobi upravljavec avtocest velik del pobranih kazni v svoj proračun in nato lažje vzpostavlja nove sisteme.
Vozniki naj bi podpirali uvajanje sekcijskega merjenja
Po lanski raziskavi o zadovoljstvu uporabnikov slovenskih avtocest in hitrih cest, ki jo je Dars opravil na spletu in avtocestnih počivališčih in v katero so vključili 1518 domačih in tujih voznikov osebnih ter tovornih vozil, je takrat sekcijsko merjenje hitrosti podprlo 64 odstotkov vprašanih. Največ podpore so zabeležili na štajerskem in dolenjskem kraku, najmanj pa na gorenjskem avtocestnem kraku (54 odstotkov). Na vseh ostalih krakih je bila podpora višja od 60 odstotkov. Med vozniki tovornjakov ga je podprlo 66 odstotkov domačih voznikov tovornih vozil in enak odstotek tujih, pri voznikih osebnih vozil pa je bila naklonjenost večja pri tujcih, in sicer ga podpira 69 odstotkov, domačih pa 58 odstotkov.
