»Letali sta se odlično izkazali. Z nobenim zračnim plovilom požara sicer ne moremo pogasiti do konca, še vedno je potrebna gasilska pehota, vedno bo treba zaliti robove požara, kaj prekopati in podobno … Nam pa 3000 litrov vode, ki jo odvržejo letala, in 800 oziroma slabih 2000 litrov, ki jih odvržejo s helikopterji, bistveno olajša delo,« je o pomoči dveh novih letal za gašenje in helikopterjev povedal vodja gašenja zadnjega velikega požara na Krasu Blaž Rogelja.
Tudi če odvržena voda iz letal ali helikopterjev ognja ne pogasi, upočasni širjenje požara in gasilcem omogoči, da varno in hitreje gasijo. »Če bi ta voda padla na goreči travnik, bi ogenj ugasnila, ker pa pada skozi borovce, pod njimi pa je debela plast humusa, je treba take požare pogasiti še s tal,« je dodal Rogelja. Prednost letal se je izkazala predvsem v količini vode, ki jo odvržejo, prednost helikopterjev pa je njihova natančnost. V zadnjem požaru sta letali odmetavali vodo v razmiku dvanajstih minut, helikopter pa v dobrih treh minutah.
V Sloveniji že vsa štiri letala
Z novima letaloma air tractor 802 so minuli konec tedna na Krasu in v ponedeljek nad Ilirsko Bistrico gasili tuji piloti. Direktor uprave za zaščito in reševanje Leon Behin je pojasnil, da pogodba o nakupu štirih letal od španskega podjetja Air Tractor Europe SL zagotavlja tudi stalno prisotnost treh pilotov od 15. maja do 15. septembra in šolanje naših pilotov. Koga potem podjetje iz Španije pošlje dežurat v Slovenijo, je njihova odločitev; trenutno so pri nas dva španska in en italijanski pilot.
»Na šolanju sta dva naša pilota, Rok Perko in David Necmeskal iz Ankarana. Oba sta civilna pilota, Necmeskal pa je pred tem v vojski letel s pilatusom. Ob gašenju požara na Trstelju sta oba sedela v kabinah, vendar le v vlogi koordinatorjev med piloti in silami na tleh,« poudarja Behin in napoveduje, da bosta pilota lahko samostojno letela že letošnjo jesen. Doslej sta opravila teoretično usposabljanje, avgusta pa bodo prišli inštruktorji, s katerimi bosta najkasneje do konca septembra opravila še praktični del usposabljanja. Jeseni v Španijo pošiljajo še dva naša pilota, tako da bi prihodnjo sezono požarov že pričakali s štirimi domačimi piloti.
Medtem sta v Slovenijo prileteli še drugi dve letali za gašenje, vendar ne s sanmi za drsenje in zajemanje vode na gladini, ampak s kolesi. Prvega so dobili junija in je že v zaključni fazi registracije, drugega pa v začetku tega meseca in naj bi bil registriran najkasneje do začetka septembra.
Pri Divači le s kolesi
Ko bodo torej prihodnje leto krmila letal vzeli v roke (tudi) naši piloti, pa ostaja vprašanje, od kod bodo vzletali oziroma kje bo njihovo matično letališče. Behin je jasen: »Matična baza bo na Brniku, iz čisto preprostega razloga: ker ima vse pogoje za hranjenje in servisiranje letal ter omogoča nemoteno, 24-urno vzletanje za ozemlje celotne države. Ob požaru na Trstelju sta bili letali nad požarom v slabih 15 minutah. Ta letala vzletajo v pogojih vizualne vidljivosti in nimajo dodatne tehnike, ki bi jim omogočala vzletati in pristajati ob slabi vidljivosti.«
Na vprašanje, ali je torej divaško letališče, na katerem naj bi po lanskih napovedih ta letala poleti dežurala, neprimerno, Behinodgovarja, da se tako na obrambnem ministrstvu kot na upravi za zaščito in reševanje absolutno zavzemajo za to, da bodo letališče pri Divači uredili za potrebe teh letal.
»Divaško letališče je od vseh letališč na zahodnem delu države za to najprimernejše,« pojasnjuje. »Na njem bomo izvajali aktivnosti predvsem z letaloma na kolesih. Sedanji dve amfibijski letali zahtevata daljšo stezo, ko se napolnita, potrebujeta najmanj tisoč metrov za vzlet. Divaška steza pa je dolga 800 metrov.« Novi letali brez drsalnih vodnih sani naj bi bili okretnejši in nekoliko lažji, zato bosta lahko pristajali in vzletali tudi v Divači.
Denar za nove hidrante že imajo
Divaško letališče je za državo primerno tudi zato, ker je v lasti obrambnega ministrstva. To letališče je vojska uporabljala že v prvi svetovni vojni, od takrat pa so ga uporabljale vse vojske na naših tleh. Za pristajanje amfibijskih letal bi bilo treba le podaljšati stezo za približno 300 metrov, za nočno vzletanje in pristajanje pa urediti svetlobno signalizacijo.
Da bi iz Divače vzletala letala za gašenje, se zavzema tudi divaška občina. Županja Alenka Štrucl Dovgannam je povedala, da je občina na državnem razpisu dobila 24.000 evrov za obnovo hidrantnega omrežja na letališču, zemljišče za podaljšanje steze za 300 metrov pa je v rokah agrarne skupnosti Divača.
Obrambno ministrstvo je članom predstavilo idejo o podaljšanju steze in po besedah županje se člani z namero strinjajo. Vmes je sicer še ena parcela posameznega lastnika, za katerega županja ne ve, ali so z ministrstva z njim govorili. »Seveda bi radi, da se letališče uporablja. Škoda, da sameva in propada. In zakaj ga ne bi uporabljali za gašenje? Divača je najbližje letališče vsem požarno ogroženim območjem od Gorice do Ilirske Bistrice in Istre,« pravi divaška županja.
Divaško letališče bodo opremili
S tem se strinja tudi Behin in pravi, da bi ob požaru v Divačo pripeljali 20-kubični rezervoar, ga polnili iz hidrantnega omrežja in potem iz njega točili vodo v letala.
»En tak rezervoar je namenjen prav za Divačo. Zadevo smo preizkusili in deluje,« pravi. »Zavedamo se, da pogoji ne bodo vedno dopuščali zajemanja vode iz morja, zato bomo potrebovali letališče v Divači. Pogovori o podaljšanju steze in postaviti hangarja že potekajo, da bi lahko letala v prihodnje puščali v Divači. Sploh, ker bomo imeli štiri. Matična baza pa bo še vedno na Brniku.«
Tudi Behin pravi, da je gašenje zadnjega požara na Trstelju šolski primer učinkovitega gašenja. »Gasilci so se odzvali fantastično, ker so po predlanskem požaru oblikovali boljšo taktiko. Brez tako hitrega prihoda letal pa vsekakor ne bi bili sposobni zadrževati požara v tako majhnem obsegu. Prvi liter vode je veliko učinkovitejši pet minut kot štiri ure po začetku požara. Izjemno učinkovita je tudi kombinacija letal in helikopterja,« je ocenil Behin.
