Če je kdo menil, da bo stečaj Javnega podjetja (JP) Prlekija pomenil konec agonije v vodovodnem sistemu C, se je pošteno motil. Stečajni upravitelj Borut Soklič se je znašel v središču zdrah, velikih egov in parcialnih interesov, ki ne bi smeli biti v ospredju pri urejanju tako pomembnega področja, kot je oskrba s pitno vodo. Na eni strani oziroma v tako imenovanem zgornjem delu sistema so občine Gornja Radgona, Apače in Radenci, na drugi strani oziroma v spodnjem delu pa občine Ljutomer, Križevci, Razkrižje in Veržej. Nekje vmes je še občina Sveti Jurij ob Ščavnici.
Ljutomer gre po svoje
V prvih dveh mesecih stečaja je med občinami še veljal poseben dogovor, na podlagi katerega so se občine odrekle najemnini, da je lahko javno podjetje v stečaju še izvajalo javno službo, toda nato je prišlo do nenadnega zasuka. Občine iz ljutomerske upravne enote, ki so na začetku leta najavile izstop iz skupnega podjetja, so namreč sredi junija ustanovile novo javno podjetje, Prleško komunalo. Po besedah Sokliča, ki je prejšnji četrtek na tiskovni konferenci brez dlake na jeziku nanizal precej zaskrbljujočih dejstev, je ljutomerska občina, ki vodi igro na tem območju, sporočila, da Prleška komunala že s prvim julijem prevzema vajeti. Ta preambiciozen načrt so nato sicer opustili, a postavili novo časovnico – 1. avgust. Je ta bolj uresničljiva?
»Voda ne teče sama od sebe«
Prleška komunala je bila v sodni register vpisana 5. julija in ima zgolj direktorja ter dva člana nadzornega sveta. Vsi trije so ljutomerski kader. Za direktorja je bil nastavljen Boris Filipič, dotedanji občinski svetnik in eden od podžupanov. Prleška komunala je, kot je dejal Soklič, brez zaposlenih, brez sklenjenih pogodb in z zgolj 7500 evri osnovnega kapitala. »V nasprotju s splošnim prepričanjem voda ne teče sama od sebe. Za to so potrebne velike električne črpalke, ki potrebujejo elektriko,« je bil jasen stečajni upravitelj in nadaljeval, da bo moral novi izvajalec prek javnega naročila zagotoviti dobavitelja električne energije, priskrbeti material, oddeliti centralni nadzorni sistem in skleniti pogodbo s telekomunikacijskim operaterjem. Spomnil je, da je kritični del infrastrukture v solasti osmih občin, a v upravljanju JP Prlekija. V stečajnem postopku tako ni mogoče kar tako izročiti objektov brez predhodnega sklepa sodišča. Njegova zahteva ostaja, da je prenehanje poslovanja JP Prlekija in prehod na novega izvajalca narejen usklajeno, dogovorno in varno ter na način, da v čim manjši meri zmanjšajo morebitna tveganja pri oskrbi s pitno vodo.
Na drugem koncu potekajo dogovori
Če s četverico iz ljutomerske upravne enote ni nobene komunikacije in sodelovanja, pa je po besedah Sokliča obratna situacija z občinami Radenci, Apače in Gornja Radgona, s katerimi se dogovarjajo za postopen in varen prehod. Ta naj bi se zgodil najhitreje s prvim septembrom, ko bo za vodooskrbo v teh občinah zadolžena radgonska Komunala. Tudi radenski župan Roman Leljak nam je potrdil, da bodo upravljanje prepustili podjetju Komunala Radgona, režijski obrat pa bo še naprej skrbel za sekundarno omrežje. Leljak opozarja, da pristojno ministrstvo novemu izvajalcu oskrbe s pitno vodo tako ali tako ne bo dodelilo identifikacijske številke, dokler ne bo rešeno vprašanje infrastrukture. Radenska občina ima sicer še zmeraj aktiven sodni spor z JP Prlekija, ki je zaradi domnevnega več kot dvomilijonskega dolga sprožila tožbo. Ta se bo po navedbah stečajnega upravitelja nadaljevala.
Kaj bo z evropskim denarjem?
Kako pa bo z Občino Sveti Jurij ob Ščavnici? Po navedbah ljutomerske občine naj bi s prvim avgustom Prleška komunala skrbela za oskrbo s pitno vodo tudi v tamkajšnji občini, a župan Andrej Vrzel nam je zanikal, da bi bilo to samoumevno. Kot pravi, njegova občina ni med ustanovitelji javnega podjetja, bodo pa novega izvajalca po pravilu najnižje ponudbene cene iskali prek javnega razpisa, ko bo občinski svet sprejel vse potrebne odloke. Prehod na novega izvajalca po njegovi oceni ni izvedljiv do 1. oktobra. Vrzel opozarja tudi na morebitno nevarnost vračanja evropskih sredstev. Občine Apače, Gornja Radgona in Sveti Jurij ob Ščavnici so bile namreč del nadgradnje vodovodnega sistema C, pri čemer je veljalo, da gre za celovit vodovodni sistem z enotnim upravljavcem. Na pravne posledice zaradi neizpolnjevanja zavez opozarja tudi stečajni upravitelj, ki je ob tem napovedal, da bo kot po tekočem traku vlagal tožbe zoper občine za poplačilo upnikov, a da je to pri vprašanju vodooskrbe drugotnega pomena.
Odštevanje do 1. avgusta
»To, kar se med stečajem JP Prlekija in ustanavljanjem novega javnega podjetja dogaja, je skrajno neodgovorno, neetično in pod nivojem vsakršne politične kulture,« je kritična ljutomerska poslanka Sara Žibrat, ki je bila s problematiko seznanjena ob začetku svojega mandata in si je, kot pravi, prizadevala, da bi lahko v spor občin posegla država s prenovljeno zakonodajo, a je bila žal usoda JP Prlekija že zapečatena. Žibratovo, ki je tudi podpredsednica vladajoče Svobode, so ljutomerski svetniki iz vrst Svobode opozorili, da je bilo že sprejemanje novega odloka za vodooskrbo neresno in skrito pred javnostjo. Kot opozarja, ji je po imenovanju podžupana za direktorja novega podjetja postalo jasno, da je očitno prioriteta ljutomerske občine kadrovanje svojih ljudi.
Namesto občin država?
»Ne predstavljam si, da bi si kdo upal tako politiko voditi na ravni države. Pod pritiskom medijev in javnosti bi vsak poslanec ali minister s kančkom morale nemudoma odstopil,« je ostra mlada poslanka, ki jo skrbi, kaj se bo zgodilo z vodooskrbo v njenem okraju prvega avgusta. Ljutomerska občina na pomisleke ne odgovarja in glede tako pomembne problematike komunicira pretežno prek sporočil za javnost, kjer navaja že znane populizme o pošteni ceni vode, ki tako ali tako ni politično, ampak predvsem strokovno vprašanje. Za časnik Vestnik so zgolj poudarili, da je Prleška komunala že prevzela naloge, povezane z javno gospodarsko službo, in izvaja potrebne priprave. Do prvega avgusta je le še nekaj dni. Bodo občani vseh občin v vodovodnem sistemu C imeli zagotovljeno vodo? O tem ne sme biti nobenega dvoma. »Če občina ne zagotovi izvajanja javne službe oskrbe prebivalstva s pitno vodo ali ne opravi nalog občinske javne službe, ju zagotovi država na območju občine in na njen račun,« pojasnjujejo zakonodajo na ministrstvu za naravne vire in prostor.
Za Komunalo ekonomsko koristno
Rezervni scenarij Prleške komunale je, da bi operativno izvajanje storitve oskrbe s pitno vodo zaupali soboški Komunali, kar pomeni, da bi očitno nesposobno javno podjetje celotno poslovanje preneslo na pogodbenega partnerja. Poleg vprašljive ekonomske smiselnosti takega modela sta tu še pomembni vprašanji, ali soboška Komunala, ki je v lasti soboške občine, to sploh sme in zmore. V upravi mestne občine so potrdili, da so bili seznanjeni o možnosti sodelovanja, a da gre za izvajanje dejavnosti na tržnem področju, kar pa bi bilo za Komunalo ekonomsko koristno. »Menimo, da bi izvajanje posameznih del v okviru izvajanja gospodarskih javnih služb, kjer bi javno podjetje Komunala nastopalo kot podizvajalec oziroma izvajalec posameznih storitev na trgu, pozitivno vplivalo na poslovanje javnega podjetja, saj je podjetje to sposobno izvajati tako s tehničnega kakor kadrovskega vidika,« so prepričani v mestni občini. Ni odveč dodati, da je soboška Komunala zadnja tri leta končala v rdečih številkah.
