Odkritje zdravila spada že v leto 1923, ko sta zdravnika in zasebna partnerja August in Marie Krohg ustanovila laboratorij za proizvodnjo inzulina, to pa je, kot vemo, hormon, ki uravnava krvni sladkor. Inzulin sta natanko leto prej odkrila sicer dva kanadska zdravnika, in to je bilo še posebej pomembno za Marie, ki je bolehala za diabetesom. V tistih časih, pred dobrim stoletjem, je diabetes žal pomenil smrtno obsodbo. Kemika sta med seboj dolgo časa tekmovala, nato pa le združila moči, saj sta spoznala, da več glav več ve. Vse drugo je zgodovina, ki se je razvijala z bliskovito hitrostjo.
Magični semaglutid
Glavna sestavina magičnega zdravila ozempic, ki ga je pred več kot desetimi leti razvilo podjetje Novo Nordisk iz Danske – zlasti v tujini ga poznajo tudi pod imenoma wegovy in rebelsus – je semaglutid. Prav to je učinkovina, ki zdravi diabetes tipa 2, ki se pojavi zaradi nezdravega načina življenja in čezmerne telesne teže. Semaglutid deluje tako, da pomaga človeku uravnati krvni sladkor in istočasno shujšati. Za hujšanje bi nekateri storili vse, samo spomnite se enega prvih »nategov« v samostojni Sloveniji, ko so bili tedaj še okorni časopisi polni mistra Džirla, ki je neutrudno ponujal čaj, imenovan čang šlang. Ta ni bil samo ogabnega okusa, tudi shujševalnega učinka ni imel. Dandanes je na trgu že leta in leta prosto dostopnih na desetine substanc v različnih oblikah, ki naj bi človeku v rekordno kratkem času pomagale do manekensko vitke linije, a vljudno vas naprošamo, da ne nasedate sladkim obljubam, saj so le v celofan zavite laži pohlepnih prodajalcev.
S semaglutidom pa je popolnoma drugače. Semaglutid je produkt znanosti, njegov učinek je dokazano neizpodbiten. Na voljo je bodisi kot tableta bodisi v obliki polnilnega peresa, na katerega si enkrat tedensko natakneš kapico substance, ki si jo injiciraš v trebušno maščevje. Zadeva je povsem neboleča ali – če se izrazimo po domače – si po eni injekciji ves teden konkretno sit in sploh nimaš želje po sladkarijah. Še huje, zazdijo se ti lahko celo odvratne. Nič čudnega, da se kilogrami začnejo topiti. Semaglutid spodbuja izločanje inzulina, pospeši odstranjevanje krvnega sladkorja iz krvnega obtoka in izboljša glikemični nadzor. Tako pojasnjujejo farmacevti.
No, vsaka zdravstvena učinkovina ima lahko tudi neprijetne stranske učinke, po semaglutidu, ki ima teden razpolovne dobe, se lahko pojavijo občasne slabosti, siljenja na bruhanje, morda celo bruhanja, občasno driska, pogosteje zaprtja in v skladu s tem še bolečine v želodcu. Ni pa znano, da bi bili stranski učinki tako hudi, da bi uporabnik zdravljenje s semaglutidom moral prekiniti ali da bi semaglutid lahko ogrozil pacientovo življenje.
Vnetje trebušne slinavke?
Če je vse tako fino, zakaj so medijih polni člankov, ki semaglutidu in ozempicu sicer priznavajo uspešnost pri uravnavanju krvnega sladkorja in hujšanju, a hkrati opozarjajo pred še morebitnimi neznanimi in slabimi učinki tega čudežnega zdravila? Ena od težkih posledic naj bi se pokazala v pankreatitisu, vnetju trebušne slinavke, vendar prosimo, da zadeve ne prejudicirate, saj to (še) ni povsem dokazano. Ozempic je predvsem namenjen sladkornim bolnikom, zato bi bolnišnice najbrž morale pokati zaradi pankreatitisa, a ni tako. Največja težave pa nedvomno je, da ozempica primanjkuje. Lekarne ga dobivajo v zelo omejenih količinah in nikakor ne morejo zadostiti potrošnikom – ne zelenim niti belim receptom, ki jih pacientom izdajajo zdravniki.
Kot je v odličnem intervjuju za N1 spregovoril Marko Gričar, kardiolog iz zasebnega medicinskega centra Lorena v Ljubljani, kjer deluje tudi ambulanta za zdravljenje debelosti, večini pacientov brez problema predpišejo ozempic. Tu pride do problema, zaradi katerega so se najprej na sicer odličnega zdravnika Gričarja po intervjuju usuli očitki, ki so dobronamernega gospoda v belem malodane križali, in to izključno zaradi besed, da je bolezen tudi debelost, ki jo je treba zdraviti, da jo lahko uspešno zdravimo z ozempicom. Dobro vemo, da debelost hitro vodi v diabetes tipa 2, čemu bi torej čakali, da človek pade v greznico sladkorne bolezni, če pa mu lahko pomagamo tako, da mu ozempic damo že prej in zdrs v diabetes preprečimo?
Kot nam je razkrila ena od zdravnic, ki želi ostati neimenovana, je ceh v resnično hudi stiski, saj posameznikom srčno želi pomagati, ko ti pridejo s prošnjo po recept za ozempic, zdravniki pa jim ga zaradi neumnih restriktivnih pravil ne smejo napisati. Zdravilo je v naši državi registrirano izključno za zdravljenje diabetesa, zato ga zdravnik sme prepisati izključno na zeleni recept tistim, ki imajo sladkorno bolezen. Sicer gre za prekršek, za katerega je zdravnik lahko kaznovan tudi z globo več tisoč evrov.
V zadnjem času se je zadeva še poslabšala: zdravniki ne smejo za zdravilo ozempic pisati niti belih receptov tistim pacientom, ki nimajo sladkorne bolezni, kajti tudi pisanje tovrstnih receptov imajo na zavodu za zdravstveno zavarovanje za strogo kaznovan prekršek z globo vsaj dva tisoč evrov. To ni majhen denar, zadošča že za dopust, čemu bi ga dali večno požrešni zavarovalnici? Čeprav vemo, kateri zdravniki so kazni že dobili, jih javno ne bomo izpostavljali, saj sami tega ne želijo, da ne bi dobili še kakšne kazni.
Ni pa razumljivo, da zavarovalnica ne dojame, da je debelost predstopnja diabetesa, da gre za primer, ko je preventiva nedvomno boljša od kurative. Zakaj bi zdravili resno nevarni diabetes, če ga lahko z zdravljenjem običajne debelosti že preprečimo? Odgovor je: vprašajte Nacionalni inštitut za javno zdravje – NIJZ. Oho! Kdor je imel priložnost delo tega inštituta videti od blizu, mu je jasno, zakaj se vse spremembe uvajajo s polžjo hitrostjo, za debelost, klasificirano bolezen, pa boste kvečjemu dobili nasvet: manj žri, več se gibaj ter redno ribaj in lošči parket!
Manj jedače, več športa
Kljub prav čarovniškim danostim semaglutida je treba poudariti, da se vsa magija neha v istem trenutku, ko si ozempic nehate injicirati. Dokler ga jemljete, hujšate, ko ga nehate jemati, se boste nemudoma spet zredili, in to dvojno! Kako se temu izogniti? Preprosto! Tistih nekaj mesecev, ko si semaglutid injicirate, postopoma preidite na čim bolj zdrav način življenja, začnite se ukvarjati s športom in pridobite čim več kondicije. Ob težkih psihičnih naporih ali pretresih se ne tolažite s čokoladicami, sladoledom in drugimi sladkarijami, to navado pa boste z ozempicom zlahka opustili, saj boste siti in želje po sladkem ne boste čutili.
Tri glavne dnevne obroke prepolovite, tudi to vam bo z ozempicom uspelo, preprosto ne boste več lačni. Pravi opis ozempica torej ni magično sredstvo za hujšanje, ampak je magično sredstvo, ki nam pomaga do zdravega in vitkega načina življenja. Za to bo potrebnih maksimalno šest mesecev, nato pa boste že zmogli hoditi z lastnimi nogami, brez pomoči ozempica. Kjer je volja, tam je pot. Pa srečno!
