Uredba, ko jo je v sredo potrdila vlada, se od osnutka razlikuje v tem, da porabe nadomestila ne omejuje le na izboljšanje kakovosti življenja ljudi, ki živijo v vplivnem območju vetrnic.
V njej namreč piše: »Občina nadomestilo porabi za opravljanje nalog za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev.« Ostalo ostaja v bistvu enako; država občinam ponuja 200 tisoč evrov za vsak megavat inštalirane moči vetrne proizvodne naprave, ki bo stala na ozemlju občine.
Občina Divača ne bo spremenila stališča
»Ponudba je vsekakor mamljiva. Dvesto tisoč evrov za MW inštalirane moči je za našo občino ogromno denarja, ampak to je enkratno izplačilo, ki ga občina dobi in porabi, treba pa je razmišljati širše, v kakšnem okolju želimo živeti,« ponudbo države zavrača divaška županja Alenka Štrucl Dovgan. »Mislim, da tako majhno območje, kot je občina Divača, ne prenese tako velikega posega v okolje. Občina ne bo spremenila stališča. Tudi občinski svet oziroma že prejšnji občinski sveti so sprejeli sklep, da v našo občino ne želimo umeščati vetrnih elektrarn, tako so se izrazili tudi ljudje na referendumu, in mislim, da denar ne odtehta tega, v kakšnem okolju želimo živeti.«
Na območju občine Divača poteka priprava državnega prostorskega načrta (DPN) Dolenja vas, kjer je predvideno vetrno polje z enajstimi vetrnicami s po šestimi MW moči in vključitvijo že obstoječe vetrnice z 2,3 MW moči. Že to vetrno polje bi občini zagotovilo 13,6 milijona evrov nadomestila.
V načrtu sta še vetrni polji Zajčica in Senožeška brda, ki pa še nista v fazi priprave DPN. Predvideva se, da naj bi na Zajčici stalo devet, v Senožeških brdih pa vsaj 15 vetrnic s po osmimi MW moči. Občini bi tako samo nadomestila od naštetih vetrnih polj prinesla več kot 30 milijonov evrov. To znese za okoli tri letne proračune občine.
V sredo sprejeta uredba, ki določa, da lahko občina denar porabi »za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev«, bo povzročila še večjo zmešnjavo, meni Diego Loredan iz Civilne iniciative za zaščito Senožeških brd. »Prej je bilo opredeljeno vsaj, na katerem območju bi se lahko porabljalo nadomestilo, zdaj ni jasno niti, kaj naj bi bile potrebe prebivalstva in ali bo občina nadomestilo lahko porabljala na svojem celotnem ali le določenem območju. Država to odločitev prepušča občini, kaj bo ta storila, pa je vprašanje,« pravi Loredan.
Že naslednja vlada lahko uredbo prekliče
Predvsem pa izpostavlja šibko moč vladne uredbe. »To uredbo lahko naslednja vlada v trenutku prekliče. Kaj pa potem?« sprašuje. Ne nazadnje lahko zmanjka denarja in občine obljubljenih nadomestil ne bi prejele. Zaveda se, da je cilj tega pristopa zmanjšati odpor do vetrnic, vendar je uredba po njegovem »na hitro napisano skropucalo«, ki k temu ne bo prispevalo.
Tudi v občini Sežana je že v fazi posredovanja pripomb prevladovalo mnenje, da je nadomestilo le način podkupovanja javnega mnenja. Vlada je sklep o začetku priprave DPN za vetrno polje Griže - Veliko Polje sprejela lani jeseni. Na območju občine je v načrtu 14 vetrnic z močjo do 4,2 MW oziroma 58,8 MW. Občini bi to prineslo 11,8 milijona evrov.
Tudi sežanski občinski svet je decembra opozoril, da ni jasno, kdo sodi v vplivno območje in bo upravičen do nadomestila. Takšno nadomestilo se jim je zdelo sporno, ker bo država plačevala za negativne posledice vetrnic, medtem ko bo investitor pobiral dobiček. Med pomisleki je tudi to, da je denar zagotovljen z uredbo, ki jo lahko (naslednja) vlada kadarkoli prekliče.
V vodstvu Občine Sežana včeraj niso imeli informacij, ali in kdaj bo vlada sprejemala uredbo ter kako jo bo spremenila.
