Privezovanje psov na verigo velja od 1. januarja 2023 za prepovedano ravnanje, a ker dopolnjen Zakon o zaščiti živali dopušča izjeme, je primere trajnega privezovanja še vedno mogoče zaslediti, kar opažajo tudi na Društvu za zaščito živali Ljubljana. »Žal je privezovanje na verige pod določenimi pogoji še vedno mogoče, čeprav si želimo, da tega več ne bi bilo. V resnici gre v celoti za odnos ljudi do živali kot živih, čutečih bitij. Tudi pes, ki ni na verigi, pa je ves čas zaprt sam v pesjaku, se nima dosti bolje. Psi so vsekakor družabne živali, rabijo bližino človeka ter vsaj občasno družbo drugih psov. Podobno kot ljudje potrebujejo stike z ljudmi,« poudarja Maša Cerjak Kastelic, ki nam je razložila, kaj je sploh mogoče storiti, če kot sosed ali mimoidoči zasledite primer zaskrbljujočega ravnanja s psom.
»Če ljudje opažajo neprimerno ravnanje običajno najprej svetujemo pogovor s skrbniki, lahko se tudi ponudi pomoč. Morda je to starejša oseba in psa ne zmore več peljati na sprehod, mogoče si samo ne vzamejo časa. S ponudbo, da njihovega psa mi odpeljemo na kakšen sprehod, jih morda spodbudimo, da se pričnejo zavedati svojega pomanjkljivega ravnanja,« svetuje Kasteliceva.
Kaj pa storiti v primerih, ko ne moremo pomagati sami? Na pse, ki životarijo zaradi trajnega omejevanja svobode, hkrati pa zanje ni ustrezno poskrbljeno, seveda lahko opozorite pristojne.»V skrajnih primerih, ko se tudi s pogovorom ne spremeni nič, se lahko vsak posamezniki obrne na Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (veterinarska inšpekcija), ki lahko ukrepa v mejah zakonodaje.«
Napotke za pomoč pri pisanju prijave najdete TUKAJ.
Kontakte območnih uradov veterinarske inšpekcije pa TUKAJ.
