Privatizacijskemu mogotcu Igorju Lahu, ki ga je revija Manager pred kratkim postavila na prvo mesto lestvice najbogatejših Slovencev, je uspel nov dober posel na račun države.
Prejšnji mesec je namreč prodal zgradbo v ljubljanski soseski Rožna dolina, v kateri domuje Kirurški sanatorij, največja zasebna bolnišnica v državi. Kupec je ena od družb Diagnostičnega centra Bled, ki je v lasti državne Zavarovalnice Triglav in Save Re. Ta je leta 2021 od Laha za sedem milijonov evrov že odkupil Kirurški sanatorij, torej zdravstveno dejavnost na tej lokaciji. Zdaj pa mu je za nepremičnino plačal še 7,5 milijona evrov.
Toda posel, ki je Lahu skupaj prinesel skoraj 15 milijonov evrov, ima tudi ozadje. Po informacijah iz več virov gre za epilog več kot leto dni trajajočih pogovorov, med katerimi je Lah lastnike Kirurškega sanatorija uspešno stisnil v kot. Že pred letom dni jih je namreč obvestil, da jim ne namerava podaljšati najemne pogodbe za zgradbo v Rožni dolini, ki se izteče februarja 2024. V tem primeru bi Kirurški sanatorij ostal brez prostorov. Sploh ob dejstvu, da se je vmes očitno ustavil tudi projekt nove zasebne bolnišnice za Bežigradom v Ljubljani, kamor bi se po načrtih moral preseliti kirurški sanatorij.
Kako je torej Lahu uspelo priti do novih milijonov? Zakaj bi morala ta novica državo še dodatno skrbeti? In kaj ima z vsem skupaj izčrpavanje podjetja Liko Vrhnika, zaradi katerega je moral Lah več let hoditi na sodišče?
Prvo Lahovo ponudbo zavrnili, zdaj so mu plačali več
Uradnih informacij o poslu ni mogoče dobiti. V Diagnostičnem centru Bled na naša vprašanja včeraj niso odgovorili. Tudi Lah, ki že nekaj časa uradno prebiva v Švici, se nanje ni odzval.
Vrsto let je bil Lah lastnik Kirurškega sanatorija, ki letno ustvari že več kot deset milijonov evrov prihodkov, od tega večino prek koncesije. Leta 2021 ga je prodal Diagnostičnemu centru Bled, a v svojih rokah obdržal zgradbo v Rožni dolini. To je sicer želel prodati, a je bila za novega lastnika sanatorija cena previsoka. Po cenitvi, ki so jo naročili v Zavarovalnici Triglav in Savi Re, je bila zgradba namreč vredna približno 3,5 milijona evrov.
Po naših informacijah je Lah takrat za nepremičnino dejansko želel znesek, ki je bil nižji od sedanje kupnine. Toda v Diagnostičnem centru Bled so imeli drugačne načrte. Z Lahom so se dogovorili za dolgoročni najem, medtem ko so sami poiskali nove prostore. Kupili so zemljišče ob Univerzitetnem rehabilitacijskem centru (URI) Soča za Bežigradom v Ljubljani. Tam bi morala po načrtih zrasti nova največja zasebna bolnišnica v Sloveniji, ki bi združevala več drugih ljubljanskih klinik.
A nato se je zalomilo. Novica, da bosta zavarovalnici, ki imata za največjega lastnika državo, gradili zasebno bolnišnico in to na zemljišču, na katerem bi se lahko širil URI Soča, je močno odmevala v javnosti. Zaradi nenadzorovanega prelivanja denarja iz javnega zdravstva k zasebnikom so mu začeli nasprotovati tudi v vladnih vrstah. Posledica: med čakanjem na gradbeno dovoljenje za katerega so zaprosili pred letom dni, se je projekt bolj ali manj ustavil.
Kupnino je prejel propadli Liko Vrhnika
To je Triglav in Savo Re potisnilo v bitko s časom. Tako je Lah sprva za zgradbo v Rožni dolini želel 12 milijonov evrov, v istem času pa je odpovedal najemno pogodbo. Na koncu je podjetje v lasti obeh zavarovalnic za zgradbo plačalo več, kot je Lah želel pred dvema letoma. To pa je, tako naši viri, še vedno manj od ocenjene škode, ki bi nastala z začasno prekinitvijo delovanja sanatorija zaradi iskanja nove lokacije.
A zgodba ima še nadaljevanje. Lah je namreč državo stisnil še na eni točki – pri tem, kam so mu nakazali denar za zgradbo v Rožni dolini.
Po naših podatkih je 7,5 milijona evrov kupnine prejelo podjetje OPN, nekoč precej bolj znano pod imenom Liko Vrhnika. Gre za nekdanjega pohištvenega velikana, ki ga je Lah s pomagači razkosal, njegovo premoženje pa preprodal. Podjetja, ki so prevzemala posle, so končala v stečaju in z milijoni evrov neporavnanih dolgov. Izginile so tudi sledi za slamnatimi podjetji, ki so sodelovala pri domnevno spornih prenosih premoženja. Lah je moral zaradi suma kaznivega dejanja oškodovanja upnikov sesti na zatožno klop, a ga je okrožno sodišče v Ljubljani leta 2021 oprostilo vseh obtožb.
Lah pred očmi države premoženje seli v Švico
Do februarja letos je bil OPN prek verige povezanih podjetij v solasti KS Naložb, ene od najpomembnejših družb v Lahovem poslovnem imperiju. V njej ima manjši, osemodstotni lastniški delež tudi državna Kapitalska družba. To bi načeloma moralo pomeniti, da ima od dobičkov Lahovih poslov kaj tudi država, a v praksi še zdaleč ni tako. Kot smo že poročali, namreč Lah že nekaj časa premoženje KS Naložb prenaša v Švico. Natančneje, na njegovo tamkajšnje podjetje Gabbiano Asset Management, registrirano v poštnem nabiralniku v švicarskem kantonu Zug, ki velja za davčno oazo.
Del premoženja, ki je prek verige povezanih podjetij končalo v Švici, je tudi podjetje OPN, donedavni lastnik zgradbe v Rožni dolini. Toda pozor: Lah ga je tja prenesel le nekaj tednov po tem, ko je Kirurškemu sanatoriju odpovedal najemno pogodbo za zgradbo. To pomeni, da je že takrat moral vedeti, da jo bo najpozneje v roku leta dni uspel prodati po zasoljeni ceni. Poudariti velja, da bo podjetje OPN s poslom ustvarilo visok dobiček. V bilancah je namreč zgradbo vrednotilo na okrog dva milijona evrov, torej 5,5 milijona evrov manj od cene, po kateri jo je prodalo.
Ravno ta posel potrjuje sume in očitke, ki jih že več mesecev Lahu namenja državni Kad. Ta je že prejšnji mesec od Lahovih KS Naložb zahteval, naj razkrije, zakaj in po kolikšni ceni prodaja premoženje v Švico. »Obstaja sum, da je prišlo pri sklepanju teh poslov do nepoštenosti in negospodarnih ravnanj, in sicer med osebami, ki so povezane z večinskim delničarjem družbe KS Naložbe,« so opozorili v Kadu, kjer so zahtevali tudi posebno revizijo domnevno spornih poslov za obdobje petih let. Lahova ekipa jih je zavrnila, tako da se bodo morali za pomoč obrniti na sodišče.
