V zgodovinskem razvoju zahodne Istre imajo pomembno vlogo Grki, Rimljani, Bizantinci, Franki, oglejski patriarhi, Benečani, Francozi, Avstrijci in Italijani. Sledovi njihovega političnega vpliva na rast, razvoj in oblikovanje naših mest so ponekod vidni še danes.
Historična mestna jedra Kopra, Izole in Pirana spadajo med najlepša in najbolj ohranjena v Sloveniji. Skozi stoletja je njihova arhitektura postala edinstvena mešanica romanskih, gotskih, renesančnih in baročnih elementov. Kažejo pa predvsem vplive beneškega umetnostnega kroga, saj so bila pol tisočletja neposredno povezana z njim.
Tako v starih mestnih jedrih najdemo bogato okrašene fasade palač premožnih plemiških družin, pa tudi meščanskih hiš in skromnih stavb anonimne arhitekture.
Obnova predstavlja številne izzive
Vsak poseg v stavbo se vedno odraža na njeni fasadi in v uličnem ambientu. Naj gre za obnovo dotrajanega pročelja, vzdrževalna dela na strehi, zamenjavo stavbnega pohištva, poseg v nosilno konstrukcijo ali spremembo namembnosti. Obnavljati nepremičnino v srednjeveški urbani strukturi ulic in trgov predstavlja številne izzive. Od logističnih (kako pravočasno pripeljati material po ozkih, vijugastih poteh) do tehničnih (iskanje izvajalca, uporaba ustreznih materialov, najem dvigala in postavitev odra, ipd.) in finančno-uradniških (pridobivanje sredstev, zbiranje soglasij etažnih lastnikov, pridobivanje sredstev na razpisih, pridobivanje soglasij pristojnih inštitucij).
Vremenski vplivi (vlaga, sonce, veter, sol), občasne naravne nesreče, kot so potresi in poplave, ter težnje investitorjev po spremembi namembnosti ali posodobitvi (nestrokovni posegi v stavbo in uporaba neustreznih materialov) povzročajo poškodbe zunanjih ometov, arhitekturnih členov, poslikav in štukatur, vlaženje zidov, propadanje konstrukcij in stavbnega pohištva.
Zato je redno in pravilno vzdrževanje ključnega pomena. Z njim ohranjamo izvirnik, ki je sam po sebi najnatančnejši in neprecenljiv dokument preteklosti. V Sloveniji nekatera specialna obrtniška znanja, ki so za to potrebna, izgubljamo. Tovrstne posege zato izvaja konservatorsko-restavratorska stroka, ki mora svoje znanje redno izpopolnjevati, kar vpliva tudi na ekonomski vidik vzdrževanja ali obnove.
Pri obnovi je treba upoštevati več različnih dejavnikov, kot sta varstveni režim objekta in ohranjenost gradiva. Pri sanaciji zunanjega ovoja historičnih stavb se zaradi ohranitve avtentične materialne substance uporabljajo tradicionalni materiali in tehnike ter njihove sodobne izboljšave.
Pomoč restavratorjev
Najprimernejša je uporaba apnenega ometa. Pomembno je ohranjanje obstoječih gradiv (kamen, opeka, les) in ohranjanje stavbnega pohištva v skladu z lokalno tipologijo ter stavbnih elementov, kot so kamnite erte, dekorativne kamnite police, dekorativni kamniti portali, umetelno izrezljani leseni elementi ... Le ti so nastali kot posledica posebnih znanj kamnoseških in drugih mojstrov obrti tedanjega časa. Bogato okrašena pročelja s kamnitimi reliefi in kipi ter štukaturnimi dekoracijami iz ometa je treba obnoviti s pomočjo ustrezno usposobljenih strokovnjakov – restavratorjev.
Njihovo delo temelji na spoštovanju originalnega materiala in zgodovinskega konteksta. Vsak konservatorsko-restavratorski poseg na stavbni dediščini mora upoštevati temeljna načela vseh strok, ki delujejo na področju ohranjanja dediščine: ohranjanje pristnosti, minimalno poseganje, reverzibilnost posegov ter uporaba materialov in tehnologij, ki ne škodujejo kompleksni sestavi spomenika.
Širitev mest proti kopnemu
V oblikovanje naših obalnih mest sta posegla čas in družbene spremembe, ki so povzročile širitev iz starih mestnih jeder proti kopnemu. Tako so ponekod na obrobjih srednjeveških mest, ki jih je nekoč obdajalo kamnito obzidje, skozi stoletja posegli tudi v mestna tkiva ter na še ohranjene in zelene obdelovalne površine okoli njih.
Nastale so individualne pozidave, ki nimajo mestnega značaja in so kot tujek v mestni strukturi v smislu gabaritov, parcelacije, tipologije zazidave, višine in predstavljajo v procesu sanacije izziv, tudi zaradi večjih fasadnih površin. Pri teh stavbah, ki so narejene iz različnih materialov (beton, opeka, cement, kamen, les, plastika), se zato uporabljajo sodobni materiali in tehnike, saj lahko površina namenjena obnovi obsega od tisoč pa vse do štiri tisoč kvadratnih metrov in je treba posege izvajati po fazah. Po navadi se uporablja iste materiale, ki so se uporabljali pri gradnji stavbe ali kompatibilne materiale, lahko pa se uporabijo tudi druge metode (sanacija z uporabo hidroizolacijskih in toplotnoizolacijskih materialov). V takih primerih lahko lastniki pridobijo nepovratna sredstva Eko sklada za celovito prenovo večstanovanjskih stavb.
Pomoč občin in države
Za namene obnove fasad na spomeniško varovanih območjih in posamezne spomenike je vsako leto na voljo nekaj sredstev, ki jih dodeljujejo istrske občine, država in posamezne institucije. Koprsko pristanišče je v petih letih namenilo skupaj milijon evrov za omilitvene ukrepe za zmanjševanje vplivov pristaniške dejavnosti na okolje. V Mestni občini Koper so tudi leta 2023 izvedli javni razpis o dodeljevanju nepovratnih sredstev za izvajanje omilitvenih ukrepov v MOK z namenom zmanjšanja vplivov emisij iz pristaniške dejavnosti.
Občina Piran je letos 2023 pripravila javni razpis za dodelitev proračunskih sredstev za subvencioniranje obnove fasad v historičnem mestnem jedru Piran v obdobju od januarja 2023 do sredine novembra. Sredstva za spomeniško zaščitene objekte pa dodeljuje tudi ministrstvo za kulturo.
Občina Izola je tako letos uspešno pridobila finančna sredstva za sanacijo dela stavbnega pohištva spomenika lokalnega pomena Palače Besenghi degli Ughi, ki je nedvomno najodličnejši predstavnik poznobaročne arhitekture v naših obmorskih mestih.
Lastniki nepremičnin na spomeniško varovanih območjih imajo tako več možnosti za pridobivanje sredstev, zato je pomembno, da jih tudi pravočasno izkoristijo. Obalna mesta so dragocen vir kulturne dediščine. Žal ta vir ni neusahljiv, zato je pomembno, da z dediščino ravnamo kot dobri lastniki.
