V Ljubljani se je v zadnjih letih zgradilo več prestižnih nepremičninskih projektov, v katerih so cene stanovanj na kvadratni meter presegle deset tisoč evrov. Cene nepremičnin rastejo, širša javnost pa je vedno znova presenečena nad dejstvom, da se večina nepremičnin, tudi tistih, ki stanejo več milijonov evrov, nakupuje brez pomoči hipotekarnih kreditov. Ob tem se pri običajnih državljanih, ki jih je investitor Jože Anderlič nedavno poimenoval »amorfna gmota«, poraja vprašanje, od kod kupcem denar za take nakupe.
Bogastvo za nepremičnine
Slovenija ima sicer kar lepo število milijonarjev. Revija Manager, ki vsako leto objavi lestvico najbogatejših Slovencev, je ocenila, da je imelo kar 200 Slovencev leta 2022 v lasti premoženje, vredno več kot 20 milijonov evrov, premoženje 100 najbogatejših pa naj bi bilo skupaj vredno kar 8,1 milijarde evrov. A kljub tem uradnim podatkom o bogastvu Slovencev se v javnosti špekulira, da prav nakupi nepremičnin kažejo, da imamo v naši domovini ljudi, ki bogastvo skrivajo, ker naj bi si ga pridobili na način, ki ga družba ne odobrava, ali pa je celo nezakonitega izvora. Letno namreč za nakupe in prodajo nepremičnin Slovenci zapravimo skoraj tri milijarde evrov (vir: Gurs, poročilo o trgu nepremičnin za leto 2022).
Furs preverja ali pa tudi ne
Mi smo na Finančno upravo RS (Furs) naslovili vprašanja, ali jih tako velik delež nakupov nepremičnin z lastnimi finančnimi sredstvi ne čudi; ali so morda na podlagi izjav nepremičninskih agentov, investitorjev in bančnikov, ki vsi potrjujejo veliko obsežnih gotovinskih transakcij, preverili izvor premoženja kupcev oziroma ali so kupci ob akumulaciji premoženja poravnali vse davščine. S Fursa smo prejeli precej skop in dolgočasen odgovor, ki ga objavljamo v celoti: »Furs na podlagi svojih baz podatkov in na podlagi pridobljenih podatkov od drugih institucij in mednarodnih izmenjav opravlja analize, ki so osnova za ugotavljanje morebitnega razkoraka med premoženjem davčnih zavezancev in prijavljenimi dohodki. V postopkih nadzora nenapovedanih dohodkov se preverjajo transakcije, pridobitve premoženja, potrošnja zavezanca, prijavljeni dohodki in dohodki, od katerih se davki ne plačujejo. V primeru ugotovljenega nesorazmerja se na podlagi določil 68.a člena ZDavP-2 odmeri davek od nenapovedanih dohodkov.«
Slovenska elita
Od Fursa tako tudi zaradi tajnosti davčnih postopkov in varstva osebnih podatkov ne moremo izvedeti, od kod Slovencem denar za silne nakupe luksuznih nepremičnin. Investitor Jože Anderlič, ki svoja stanovanja prodaja samo eliti, je povedal, da so kupci stanovanj v Palači in Vili Schellenburg uspešni slovenski podjetniki, znanstveniki, odvetniki in športniki. Kar 90 odstotkov kupcev stanovanj, med katerimi najdražje stane kar 4,7 milijona evrov, ima slovensko državljanstvo. Tako pravi Anderlič. Za dobro slovenskega naroda upamo, da se vsaj pri tem, ko je v bogato elito uvrstil tudi znanstvenike, ni zmotil ali pretiraval. Pisali pa smo že o kupcih prestižnih stanovanj v luksuznem kompleksu Šumi. Po dostopnih podatkih je kar 60 odstotkov kupcev do nepremičninskega luksuza prišlo brez kredita. Tudi v Šumiju je večina kupcev iz domačih logov, med njimi pa so odvetniki, zdravniki, nekdanji menedžerji in vlagatelji.
Običajni osumljenci
Če o tem, kdo v zadnjih letih na nepremičninskem trgu operira s kupi denarja, povzamemo medijska poročanja, naj bi bili za prvi val podražitev krivi kriptomilijonarji, ki naj bi jih bil, vsaj po govoricah sodeč, v Sloveniji cel kup. Večina naj bi obogatela do leta 2018, ko smo bili poleg strmih rasti vrednosti najbolj znanih kriptovalut priča pravemu bumu na področju izdaj kriptožetonov, slovenski promotorji kriptorevolucije v financah pa so, kot kaže, zbrani denar raje pretopili v zidake kot poslovne ideje.
Nato so prišle korona, epidemija in hude (ne)življenjske omejitve. Turizem se je ustavil in pričakovati je bilo, da bodo cene nepremičnin padle, a zgodilo se je ravno obratno. Povpraševanje se je dvignilo in cene so se povzpele na nove rekordne ravni. Ko s(m)o novinarji spraševali, kdo kupuje vsa stanovanja in hiše, je bil najpogostejši odgovor nepremičninskih agentov, da so to zdravniki oziroma zaposleni v zdravstvu. Ko se je epidemija poslovila in so covidni dodatki deloma usahnili, se je pričela vojna v Ukrajini, in za dvig cen nepremičnin naj bi bili krivi bogati prebežniki iz Ukrajine in Rusije.
Zmanjkuje krivcev
Danes, konec leta 2023, ko se je kriptomrzlica umirila in se covidni dodatki počasi prelivajo v višje redne plače, bogati ubežniki z vojnih območij pa so se že ustalili, »očitnih« osumljencev za rast nepremičninskega trga zmanjkuje, in morda bi v dobro izčrpane državne blagajne na Fursu le pogledali, od kod prihajajo tri milijarde evrov, ki smo jih samo v letu 2022 namenili za nakupe in prodajo nepremičnin.
