Janševa vlada je 12. maja lani, tik pred iztekom svojega mandata, s sklepom razglasila nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Za ta »praznik« je izbrala 17. maj.
Ko je na Trgu republike potekala spominska slovenost, ki so jo pripravili Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo, pobuda Vseposvojitev, Nova Slovenska zaveza in Združeni ob lipi sprave, je vlada sprejela sklep o prenehanju veljavnosti »Sklepa o razglasitvi nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja«
V obrazložitvi so zapisali, da zato, »ker je bil klep sprejet tik pred iztekom mandata prejšnje vlade, ko naj bi slednja opravljala zgolj tekoče posle, brez sprejemanja političnih odločitev. Obenem je bil sklep sprejet brez predhodne javne in strokovne razprave.«
Obrazložitev Janševe vlade
V obrazložitvi so v Janševi vladi lani navedli, da je komunistično nasilje na ozemlju Slovenije od poletja 1941 do januarja 1946 terjalo na deset tisoče nasilnih smrti civilnih oseb in vojnih ujetnikov, v desetletjih komunistične vladavine z vsemi oblikami kršenja človekovih pravic in svoboščin pa je prizadelo še več sto tisoč prebivalcev Slovenije. Za nacionalni dan so izbrali datum, ko so leta 1942 partizani 1. čete Šercerjevega bataljona v soteski Iške umorili 49 oseb romske in štiri slovenske narodnosti, med žrtvami pa je bilo tudi 24 otrok.
Razglasitev 17. maja za nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja je sprožila različne odzive. Predsednik Gibanja Svoboda, današnji premier Robert Golob je v odzivu zapisal, da bomo očitno morali imeti »9. maj, dan zmage, bolj pogosto, da se bomo spominjali, kaj je resnica«. V stranki Levica so ocenili, da poskušajo stranke desnice s to potezo zaplesti prebivalce v večne kulturne boje in v večne prepire o letih 1945 in 1991, ker s tem zakrivajo, da nimajo nikakršnega interesa reševati dejanskih problemov današnjega dne.
V SD pa so letos 12. maja v sporočilu zapisali, da je lanski sklep Janševe vlade treba preklicati. »Da smo jasni: Socialni demokrati obsojamo medvojno nasilje in povojne poboje,« so zapisali, vendar sklep, ki ga je na eni svojih zadnjih sej sprejela na volitvah poražena vlada, po njihovih besedah »izraža predvsem njihov revanšizem in v ničemer ne prispeva k pomiritvi ter zmanjšanju razkola med ljudmi«. »Gre za primer ideološke borbe, usmerjene v preteklost, namesto da bi se kot družba soočali z izzivi sedanjosti in prihodnosti,« so navedli.
