Samozaposleni po objavi znatnega zvišanja minimalne plače trepetajo pred zvišanjem mesečnih prispevkov. V zadnjih letih namreč ti skokovito rastejo. Če so še leta 2019, pred epidemijo, znašali 372 evrov, so leta 2020 presegli mejo 400 evrov, nato so se leta 2021 dvignili na 425 evrov in lani postavili nov rekord pri 451 evrih. In kaj se obeta za leto 2023? Glede na velik skok v višini minimalne plače, je med podjetniki završalo, saj se bojijo, da bodo deležni novega rekordnega zvišanja prispevkov.
Prispevki niso vezani na minimalno plačo
Ker so se v javnosti začele pojavljati špekulacije o tem, koliko naj bi novi prispevki znašali, so se s pojasnilom odzvali kar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Zapisalo so, da je mišljenje, da dvig minimalne plače vodi v avtomatičen dvig prispevkov za samostojne podjetnike, zmotno. »Med osnovo za plačilo prispevkov za socialna zavarovanja samostojnih podjetnikov in višino minimalne plače ni neposredne povezave, ta se namreč določa na podlagi dobička. Najnižja osnova za plačilo prispevkov pa se določi kot 60 odstotkov povprečne plače v preteklem letu.« Če poenostavimo, prispevki se zvišajo šele, ko se zviša povprečna plača.
Na ministrstvu za delo samozaposlene tolažijo z dejstvom, da zvišanje minimalne plače ne povzroči bistvenega zvišanja povprečne plače in da se bo to v statističnih podatkih odrazilo šele pri izračunu prispevkov za leto 2024.
Zvišanje bo, a minimalno
A do zvišanja, sicer manjšega kot v preteklih treh letih, bo gotovo prišlo. Povprečna bruto plača leta 2021 je znašala 1969,59 evra, uradne objave o višini povprečne za leto 2022 še ni, a glede na dostopne podatke do novembra povprečna plača za lansko leto znaša nekaj malega več kot dva tisoč evrov (2011,22). Rahel dvig lahko pričakujemo še zaradi božičnic in dodatkov za poslovno uspešnost, ki jih nekateri delavci prejmejo ob decembrski plači, kar pomeni, da bodo novi prispevki »le« za nekaj več kot 10 evrov višji kot lani, kar pomeni, da bodo znašali kakšen evro več kot 460 evrov. Ob tem je treba poudariti, da zdajšnja osnova za izračun minimalnih prispevkov velja še do 28. februarja.
Negotova usoda
A samostojne podjetnike lahko bolj kot usklajevanje s povprečno plačo, skrbijo napovedi ministrstva za delo družino in socialne zadeve, ki samozaposlene vidi kot dodaten vir sredstev za pokojninsko in zdravstveno blagajno. Takole smo lahko pretekli teden, ko se je na široko razpravljalo o reformah, prebrali: »Še posebej so na ministrstvu med predlogi izpostavili povišanje prispevne stopnje za samozaposlene s 75 na 86 odstotkov, s čimer bi jih izenačili z zaposlenimi, povišanje prispevnih stopenj za delodajalce, postopno znižanje najvišje osnove za odmero pokojnine s 306 na 206 odstotkov, širitev davčnih virov tudi na prispevke na kapital in rente ter dvig minimalne osnove za plačilo prispevkov.«
Solidarnost pa taka
Poskusov, da bi se samozaposlene po višini plačanih prispevkov izenačili z zaposlenimi, je bilo že več. Vse v znamenju solidarnosti, češ vsi ostalo blagajno prispevajo več kot samozaposleni in bilo bi prav … A ob tem se pozablja na dejstvo, da je status samostojnega podjetnika postal pribežališče za večino prekarnih delavcev, ki že vrsto leto hodijo po robu zmožnosti preživetja in dodatnih finančnih obremenitev ne morejo preliti v zvišanje cen svojih storitev. Ob tem bi bili samozaposleni zagotovo veseli, če bi jih ob višjih prispevkih solidarno doleteli še plačana bolniška, regres in dopust.
Od ministrstva, ki ga vodijo najvišji predstavniki naše najbolj leve stranke, bi pričakovali, da se bodo najprej temeljito lotili odprave prekarnosti, ki bi status samostojnega podjetnika vrnila dejanskim podjetnikom, in nato začeli dodatne finančne pritiske na samozaposlene.
