»Vse v mojem življenju se je nekako dogajalo sproti in stvari nisem posebej načrtoval, temveč sem se prilagajal situaciji. Tako tudi sprva nisem nameraval biti bančnik, saj sem po študiju poslovnih financ na ekonomski fakulteti želel delati v investicijskih vlaganjih ter začel kot borzni posrednik. S Ptuja sem se vozil v Ljubljano po polovični avtocesti do Arje vasi in je pot trajala primerno cesti. Ko je moja Barbara prvič zanosila, sem iskal službo bliže Ptuju. Pristal sem v banki v Mariboru, do koder je s Ptuja le pol ure vožnje. V banki sem začel drugače gledati na bančništvo, dobivati celovit pogled na družbeni sistem, tako ljudi kot podjetja. Z delom na vseh ravneh v štirih mednarodnih bančnih skupinah sem si nabiral znanje in izkušnje, bančništvo pa je postalo moja poklicna pot,« pove Blaž, ki zelo uživa v svojem delu.
Ponosen je na številne dosežke, še posebej pa izstopata dva. Skupini složnih sodelavcev je uspelo sanirati NLB, ki je bila obravnavana kot dežurni krivec za vse bančne, pa tudi druge težave v Sloveniji, ter jo preoblikovati v moderno in uspešno evropsko banko. Na začetku letošnjega leta pa so ob invaziji Rusije na Ukrajino v pičlih dveh dneh z bliskovitim nakupom Sberbank (današnje Nbanke) marsikateremu zasebnemu ali poslovnemu komitentu prihranili veliko zadreg in omogočili normalno poslovanje z osebnimi računi in karticami. Dokazali so, da so sistemsko pomembna institucija. Blaž je strastno predan svojemu delu in s kolegi vodi banko po načelih higiene obrti ter zdrave kmečke pameti. Že vse življenje se drži pravila, da noče biti odvisen od ničesar in nikogar. Spretno in spoštljivo sodeluje z vsemi, ima svoje mnenje, predvsem pa zna prepoznati različne interese. Ima svojo filozofijo in načela, ki jih spoštujejo tako njegovi sodelavci kot nasprotniki. Predvsem pa je klen, glasen in ponosen Štajerec, ki spoštuje svoje korenine ter tradicijo.
Ponosen na posebno korantovo opravo
»Na začetku so me malo čudno gledali, ko sem za pusta v korantovi opravi prišel v službo. Vendar smo koranti malo vraževerni in iskreno verjamemo, da odganjamo zle demone, prinašamo blagostanje in odganjamo skrbi. Kadar snamemo kapo, pa smo malo čudaški, glasni, iskreni in topli ljudje. Korantijo sem si prvič nadel kot najstnik, najprej sem nosil očetovo opravo. Zelo sem hvaležen in ponosen, da mi je za 35. rojstni dan podaril čisto posebno korantijo. Plašč in kapa sta iz zajčjega krzna, kar je zelo redko. Pravi užitek se je tudi udeležiti nedeljske karnevalske povorke, ko si po več ur ne snameš kape, kar zagotovo ni za klavstrofobične ljudi. Če se vam zdi korantova maska z vsemi zvonci in veliko palico ježevko strašljiva, imate prav. Vendar je z razlogom takšna, saj odganja demone in prinaša dobro. Vesel sem, da bodo koranti leta 2023 spet prišli tudi v banko,« prizna Blaž, ki pa je, ko sname masko, prav nežna duša. In prav tak je pritegnil Barbarino pozornost.
Ljubezen iz šolskih dni
»S tremi sošolkami smo se v gimnaziji (obiskovale smo Srednješolski center na Ptuju) vsako jutro dobivale pri radiatorju ob vhodu in klepetale do začetka pouka. Malo smo tudi opazovale fante in tako sem ugledala Blaža. Imel je Elvisovo frizuro, bil je postaven ... A saj veste, ko za punco rečejo, da je prikupno zmedena – točno takšna sem bila ob pogledu nanj, ko sva se potem videla še v vrsti za sendviče. Nekaj časa sva se gledala in nobeden ni nič rekel, saj sem bila jaz v tretjem letniku, on v prvem, potem pa sva si nekako le uspela izmenjati nekaj besed,« obuja spomine Barbara, Blaž pa hitro vskoči, da sta 30 dni pozneje že imela prvi randi v Piceriji Slonček na Ptuju.
Navdušil jo je s svojo samozavestjo, razgledanostjo in zgovornostjo. Postala sta par in se z leti brusila. "Včasih je tudi naporno. Saj ne vem, kako lahko vse to zdržim. Vsa ta negotovost in zamujanje. Jaz nikoli ne zamujam, Barbara vedno. Jaz sem zorganiziran, ona pa umetnica," pove Blaž, ona pa doda, da sta bila enkrat skupaj na morju in sta brala revijo. V horoskopu jima je pisalo, katera astrološka znamenja se ujemajo. Pisalo je, da se vodnar in devica zagotovo ne, naj bosta raje ljubimca. "No, pa poglejte, skupaj sva že 33 let, tri mesece in tri tedne," je natančen Blaž.
Žurerska študentska poroka
"Sprva sem si iz domače Hajdine želela v Ljubljano že v srednjo šolo, a sem si premislila in šla v prestolnico šele na fakulteto. Sem edinka in bila sem zelo navezana na dom, zato mi je bilo težko oditi v Ljubljano na študij modnega oblikovanja. Imela sem strašno domotožje, takoj, ko sem lahko, včasih že sredi tedna, sem odšla domov. Malo lažje mi je bilo, ko je v Ljubljano prišel študirat Blaž in sva skupaj živela. Takoj po koncu študija sva se vrnila na Ptuj," pripoveduje Barbara.
Blaž je vse v življenju naredil po predpisih in v roku, tako študij kot vojaščino. Med absolventskim stažem je šel v vojsko, da ne bi izgubil letnika, nato pa takoj v službo. Tri dni po prihodu iz vojske sta imela še študentsko poroko, kar priporočata vsem mladim parom. Čisto vseeno jima je bilo, kako bosta oblečena, kakšna bo poroka, kaj bodo jedli in pili. Zanju je bilo pomembno le, da bosta imela ob sebi svoje najbližje in da se bodo dobro zabavali. Že precej zgodaj sta postala tudi starša. Najprej sta dobila Brino, nato Blažko in za uravnoteženje, da Blaž ne bi bil blažen med ženami, še sina Bora. Blaž je ves čas govoril, da bosta imela tri otroke, potem bi pa še kakega, Barbara pa je bila bolj skeptična in se ni dala pregovoriti za več. Sprva so živeli na Ptuju, leta 2004 pa sta ugotovila, da je najbolj praktično življenje v prestolnici, in sta na njenem obrobju kupila hišo.
Pri sosedih je vedno glasno
"Smo temperamentni Štajerci. Kadar smo skupaj, smo zelo podobni Italijanom. Treba se je boriti za besedo. Zato sva ob selitvi pozvonila pri sosedih in jim razložila, naj se jim ne zdi čudno, če je pri nas kdaj glasno. Potolažili so naju, da imajo tudi oni tri otroke in da je pri njih podobno. Hitro smo se spoprijateljili in skupaj preživimo veliko lepih trenutkov," razlaga Barbara, ki se je z Blažem dogovorila, da bo on gradil kariero v banki, ona pa bo držala v rokah niti družinskega življenja, saj se ne da imeti dveh tako zahtevnih karier, kot je Blaževa, in še družine.
"Eden mora biti tisti, ki bo stvari malo bolj povezoval in nudil podporo. Barbara je bila sidro, babici sta bili 130 kilometrov stran. Kar ne pomeni, da ne bi prišli pomagat, saj obožujeta vnuke. Treba pa je imeti red in odnos. Jaz sem strožji, včasih se težko uskladiva, katere so pomembne in resne stvari, ki gradijo vrednostni sistem. Zdi se mi, da je Barbara kdaj preveč permisivna, potem pa eksplodira na točki, ko človek sploh ne bi pričakoval. Sam reagiram, ko se mi zdi pomembno postaviti jasno mejo, otroke soočiti z resnimi življenjskimi stvarmi. Vsak sva iz svoje družine prinesla svoje okvirje, imava pa podobne vrednote. Verjameva, da v življenju ni bližnjic, da je treba biti najprej odgovoren, da so pravice posledica in niso samoumevne. Otroke (tudi s svojim zgledom) učiva, da je treba pomagati, vsak dan narediti kaj dobrega. Pri otrocih si štejem za dosežek, da so vsi trije empatični in odgovorni, četudi niso briljirali z ocenami, so bistri, energični, zdravi," pove Blaž.
Meni, da je pri vzgoji otroka zelo pomemben šport. Da ti disciplino, občutek za sodelovanje, veselje ob zmagah in zmožnost soočanja s porazi, kar človeku pride v življenju zelo prav. V mladosti je bil odličen v namiznem tenisu in tudi vsi trije njegovi potomci so se ukvarjali ali se še ukvarjajo s športom.
Skupaj na rock koncerte
"Dolga leta sem bila taksistka. Samo po Ljubljani sem prevozila 35.000 kilometrov na treninge in tekme, pa sploh nisem šla iz mesta. Nekako smo vse izpeljali in se ob vseh obveznostih tudi lepo imeli. Zdaj so otroci že samostojni, Brina je stara 22 let in študira psihoterapijo, 20-letna Blažka v Kremsu študira vinarstvo, Bor pa je v zadnjem razredu osnovne šole. Za zdaj se še ni odločil, kaj bi rad počel. Za vedno mi bo ostalo v spominu obdobje, ko se nas je vseh pet poenotilo in smo šli na štiriletno rock turnejo. Naši dopusti so bili obiskovanje rock koncertov po Evropi s koncertnimi avtobusi. Velikokrat smo vzeli s seboj še druge člane širše družine. Enkrat nas je šlo kar devet na Rolling Stones. Luštno smo se imeli, dosti smo se pogovarjali in smejali. Ob tem pa so se otroci mimogrede učili, kako se znajti v novem okolju in uskladiti. Videli smo vse največje skupine – od Stonesov, U2, Bon Jovi, Metallice do Iron Maiden ... Eno leto smo šli kar na osem koncertov. Seveda pa sva se prilagodila tudi otrokom. Po njihovih željah smo obiskali koncerte Rihanne, Beyonce, Bruna Marsa ..."
Zakoncema je všeč, da sta uspela rockerski duh prenesti na otroke. Bor z užitkom brenka na električno kitaro in nažiga rokenrol. Barbara je svojo kariero modne oblikovalke in stilistke prilagodila družini. Veliko navdiha je našla v jogi in postala celo njena inštruktorica, ustvarjalno žilico pa izživi tudi v izdelovanju keramike. In ker je treba biti za poslovne in družinske izzive tudi telesno dobro pripravljen, zakonca Plavec Brodnjak dvakrat na teden skupaj obiskujeta funkcionalno vadbo. Tako sta na pragu abrahama oba v dobri kondiciji.
Odločno v boju proti potrošništvu
Čez teden imajo vsak svoje obveznosti, vikendi pa so namenjeni družinskemu življenju. Zakonca pomagata razvijati družinsko posestvo v Halozah. Na geografsko ogroženem območju poskušajo vzpostaviti sistem kmetij z ekološko pridelavo hrane in vina. "To me napaja z energijo. Moja glava je polna bančništva in kmetijstva. Zavedam se, da je rešitev naše družbe v zmanjševanju potrošništva. Začeti moramo ravnati tako, kot so naše babice in dedki, ki so kupovali le tisto, kar so zares potrebovali. Tudi mi moramo kupovati manj stvari, zato pa tiste kakovostne; sezonsko pridelano domačo hrano z nižjim ogljičnim odtisom in jo predvsem nehati odmetavati. Preprosto potrošimo preveč vsega! Ni normalno, da lahko letiš v London za ceno, ki je nižja od vožnje od Ljubljane do Haloz! Treba je omejiti globalna potovanja in prevažanje hrane čez pet kontinentov. Pozimi lahko jemo haloške krhlje, ne pa borovnic iz Peruja. Mi se vse to že trudimo početi. V bistvu sem kar 'zagaman', kadar doma težim, da je treba v sončni pripeki spuščati rolete in prezračevati ponoči ter se tako zaščititi pred vročino, pa ne potrebuješ klime, ki je posledično nismo nikoli vgradili. Glasen sem, kadar pridem domov in vidim, da so po hiši prižgane luči tudi v prostorih, kjer ni nikogar. Vozim azijski avto srednjega razreda in pretežno na elektriko, na katero nikoli ne vozim hitreje od sto kilometrov na uro, pri hibridnem pogonu pa ne več kot 120, četudi po avtocesti doživljam pritiske ter zvočno, svetlobno in gestikulacijsko nadlegovanje voznikov, ki živijo v svetu izključnih pravic. Moramo zmanjšati hitrost, hrup, porabo energije in izpuste. Malo mi gre na živce, če ljudje pri tem niso dosledni kot jaz, ki poskušam živeti to, kar govorim. Vsi imamo polna usta, kako bi morali trajnostno živeti. Ko pa malo globlje pokoplješ po sebi, vidiš, koliko je še rezerve. A z majhnimi koraki se daleč pride. Upirajo se mi tudi statusni simboli," pravi Blaž, ki si na domačem posestvu želi razvijati trajnostni turizem.
Skupaj uresničujejo sanje o ekološkem posestvu
Za zdaj trajnostno vzrejajo do petnajst glav višavskega škotskega goveda, ki se prehranjuje izključno s haloško travo, s čimer se ohranja vsaj del nekoč bogate kulturne krajine v Halozah, ki se hitro zaraščajo z gozdom. Nekoč so se ponašale s 3.000 hektarji vinogradov, danes jih je le še 680. Leta 2010 so Brodnjakovi kupili vinograd z veliko zidanico. Blaž trte obrezuje že od osnovne šole. Rezanje je zanj pravi obred. Takrat ne razmišlja nič drugega kot to, kako se posvetiti trti, da bo dala ravno prav visokokakovostnega grozdja.
Tako z užitkom s starši in bratom Tinetom nadaljujejo tradicijo dedka in pradedka, znanega vinskega trgovca. "Tine je nosilec dejavnosti, mi pa mu pomagamo ob koncih tedna. Vesel sem, da je ena od hčera v tem zaznala karierno vizijo, in zdaj je to postal družinski trigeneracijski projekt, ki smo mu predani z dušo in srcem. To je protiutež vsakdanjemu delu v banki. Vem in razumem, da se bo treba na neki točki umakniti z izvršnih položajev v korporativnem svetu, in takrat bom lahko več časa preživel na posestvu, v katero vlagamo družinsko premoženje. Ponosen sem, da se stvar lepo razvija in napreduje. Lani smo napolnili prve steklenice, drugo leto upamo, da bo izgrajena sodobno opremljena klet, v načrtu so še gostinski in turistični del z nastanitvami, kjer bo tudi Barbara prispevala svoja dragocena znanja, kot so tečaji keramike in joge. Dela in izzivov nam še dolgo ne bo zmanjkalo, in če bomo zdravi ter še naprej složni, nam bo zagotovo uspelo," sklene.
